Skip to main content
Library » Bhagavad-gītā, kakršna je » ENAJSTO POGLAVJE

VERZ 35

TEXT 35

Besedilo

Text

sañjaya uvāca
etac chrutvā vacanaṁ keśavasya
kṛtāñjalir vepamānaḥ kirīṭī
namaskṛtvā bhūya evāha kṛṣṇaṁ
sa-gadgadaṁ bhīta-bhītaḥ praṇamya
sañjaya uvāca
etac chrutvā vacanaṁ keśavasya
kṛtāñjalir vepamānaḥ kirīṭī
namaskṛtvā bhūya evāha kṛṣṇaṁ
sa-gadgadaṁ bhīta-bhītaḥ praṇamya

Synonyms

Synonyms

sañjayaḥ uvāca – Sañjaya je rekel; etat – tako; śrutvā – ko je slišal; vacanam – govor; keśavasya – Kṛṣṇov; kṛta-añjaliḥ – s sklenjenimi rokami; vepamānaḥ – trepetajoč; kirīṭī – Arjuna; namaskṛtvā – ko je izkazal spoštovanje; bhūyaḥ – znova; eva – tudi; āha – je rekel; kṛṣṇam – Kṛṣṇi; sa-gadgadam – z drhtečim glasom; bhīta-bhītaḥ – boječ; praṇamya – ko je izkazal spoštovanje.

sañjayaḥ uvāca — Sañjaya sagte; etat — somit; śrutvā — hörend; vacanam — die Worte; keśavasya — Kṛṣṇas; kṛta-añjaliḥ — mit gefalteten Händen; vepamānaḥ — zitternd; kirītī — Arjuna; namaskṛtvā — Ehrerbietungen erweisend; bhūyaḥ — wieder; eva — auch; āha — sagte; kṛṣṇam — zu Kṛṣṇa; sa-gadgadam — mit stockender Stimme; bhīta-bhītaḥ — ehrfürchtig; praṇamya — Ehrerbietungen darbringend.

Translation

Translation

Sañjaya je rekel Dhṛtarāṣṭri: O kralj, ko je Arjuna slišal besede Vsevišnje Božanske Osebnosti, je trepetaje sklenil roke in se začel spoštljivo priklanjati Gospodu. Z glasom, drhtečim od strahu, je Gospodu Kṛṣṇi rekel sledeče.

Sañjaya sprach zu Dhṛtarāṣṭra: O König, nachdem der zitternde Arjuna diese Worte der Höchsten Persönlichkeit Gottes vernommen hatte, brachte er immer wieder mit gefalteten Händen seine Ehrerbietungen dar. Ehrfurchtsvoll und mit stockender Stimme sprach er zu Śrī Kṛṣṇa die folgenden Worte.

Purport

Purport

Kot že rečeno, je bil Arjuna ob pogledu na kozmično telo Vsevišnje Božanske Osebnosti zmeden in začuden. Zato se je začel spoštljivo priklanjati Kṛṣṇi ter z drhtečim glasom moliti k Njemu. Na Kṛṣṇo se ni obrnil kot prijatelj, temveč kot osupel bhakta.

ERLÄUTERUNG: Wie wir bereits erklärt haben, wurde Arjuna aufgrund der Manifestation der universalen Form der Höchsten Persönlichkeit Gottes von Erstaunen überwältigt; deshalb brachte er Kṛṣṇa immer wieder seine achtungsvollen Ehrerbietungen dar, und mit stockender Stimme begann er zu beten, nicht als Freund, sondern als Gottgeweihter in Erstaunen.