Skip to main content

CAPÍTULO DEZOITO

OSEMNAJSTO POGLAVJE

– Conclusão – A Perfeição da Renúncia

Zaključek – popolnost kot sad odpovedovanja

VERSO 1:
Arjuna disse: Ó pessoa de braços poderosos, desejo compreender o propósito da renúncia [tyāga] e da ordem de vida renunciada [sannyāsa], ó matador do demônio Keśī, senhor dos sentidos.
VERZ 1:
Arjuna je rekel: O Kṛṣṇa močnih rok! O Gospod, ki si ubil demona Keśīja! O gospodar čutov! Rad bi poznal smisel odpovedovanja [tyāge] in smisel življenja v redu odpovedi [sannyāse].
VERSO 2:
A Suprema Personalidade de Deus disse: A renúncia a atividades que se baseiam no desejo material é o que os grandes eruditos chamam de ordem de vida renunciada [sannyāsa]. E abdicar do resultado de todas as atividades é o que os sábios chamam de renúncia [tyāga].
VERZ 2:
Vsevišnji Gospod je rekel: Odpovedovanju dejanjem, ki jih spodbudijo materialne želje, pravijo veliki modreci življenje v redu odpovedi [sannyāsa]. Odrekanju sadovom vseh dejanj pa modri pravijo odpovedovanje [tyāga].
VERSO 3:
Alguns homens instruídos declaram que todas as espécies de atividades fruitivas devem ser abandonadas porque são defeituosas, mas outros sábios argumentam que os atos de sacrifício, caridade e penitência jamais devem ser abandonados.
VERZ 3:
Nekateri modreci pravijo, da je treba vsakršno dejanje, ki se opravlja z željo po uživanju, zavreči kot škodljivo, drugi pa trdijo, da opravljanja žrtvovanj, dajanja miloščine in askeze ne bi smeli nikoli opustiti.
VERSO 4:
Ó melhor dos Bhāratas, agora ouça o que tenho a dizer sobre a renúncia. Ó tigre entre os homens, as escrituras afirmam que há três categorias de renúncia.
VERZ 4:
O največji med Bhāratami, o tiger med ljudmi, poslušaj zdaj, kaj Jaz menim o odpovedovanju. Sveti spisi govorijo o treh vrstah odpovedi.
VERSO 5:
Os atos de sacrifício, caridade e penitência não devem ser abandonados, mas sim executados. Na verdade, sacrifício, caridade e penitência purificam até as grandes almas.
VERZ 5:
Opravljanja žrtvovanj, deljenja miloščine in asketskega življenja ne bi smeli opustiti. Pri vseh je treba vztrajati. Resnično, žrtvovanja, deljenje miloščine in askeza očiščujejo celo velike duše.
VERSO 6:
Todas essas atividades devem ser executadas sem apego nem expectativa alguma de resultado. Elas devem ser executadas por uma simples questão de dever, ó filho de Pṛthā. Esta é Minha opinião final.
VERZ 6:
Človek bi moral opravljati vse te dejavnosti brez navezanosti. Ne bi si smel želeti njihovih sadov, o Pṛthin sin, temveč bi moral delovati iz dolžnosti. To je moja dokončna sodba.
VERSO 7:
Nunca se deve renunciar aos deveres prescritos. Se, devido à ilusão, alguém renuncia a seus deveres prescritos, diz-se que semelhante renúncia está no modo da ignorância.
VERZ 7:
Svojih dolžnosti ne bi smeli nikoli opustiti. Če jih človek zaradi iluzije preneha opravljati, je njegovo odpovedovanje v guṇi nevednosti.
VERSO 8:
Todos aqueles que abandonam seus deveres prescritos por serem problemáticos ou por medo do desconforto físico, renunciaram sob a influência do modo da paixão. Tal ato jamais conduz à elevação decorrente da renúncia.
VERZ 8:
Kdor preneha opravljati svoje dolžnosti, ker se mu zdijo težavne ali pa iz strahu pred telesnim neudobjem, se odpoveduje pod vplivom guṇe strasti. Tako delovanje ne vodi do napredka, ki je sad odpovedi.
VERSO 9:
Ó Arjuna, quando alguém executa seu dever prescrito só porque deve ser feito, e renuncia a toda a associação material e a todo o apego ao fruto, diz-se que sua renúncia está no modo da bondade.
VERZ 9:
O Arjuna, kdor opravlja svoje dolžnosti zgolj zato, ker jih je potrebno opravljati, ter se odpove stiku z vsem materialnim in ni navezan na sadove svojega dela, se odpoveduje v guṇi vrline.
VERSO 10:
O renunciante inteligente, situado no modo da bondade, que não detesta o trabalho inauspicioso nem se apega ao trabalho auspicioso, não tem nenhuma dúvida sobre o trabalho.
VERZ 10:
Inteligenten človek v guṇi vrline, ki živi v odpovedi, ne zavrača neprijetnih dejavnosti niti ni navezan na prijetne. Tak človek ni v dvomih o tem, kako naj deluje.
VERSO 11:
De fato, é impossível para um ser encarnado renunciar a todas as atividades. Mas aquele que renuncia aos frutos da ação, diz-se que ele renunciou de verdade.
VERZ 11:
Utelešeno živo bitje pravzaprav nikoli ne more popolnoma opustiti delovanja. Resnično se odpoveduje tisti, ki se odpove sadovom svojega dela.
VERSO 12:
Para quem não é renunciado, as três espécies de frutos da ação — os desejáveis, os indesejáveis e os mistos — germinam após a morte. Mas aqueles que estão na ordem de vida renunciada não experimentam este resultado sob a forma de sofrimento e prazer.
VERZ 12:
Tistega, ki se ne odpoveduje, čakajo po smrti trojni sadovi dela: prijetni, neprijetni in mešani. Za tiste v redu odpovedi pa ni sadov, ki bi jim prinesli uživanje ali trpljenje.
VERSO 13:
Ó Arjuna de braços poderosos, segundo o Vedānta existem cinco causas que levam à concretização de todos os atos. Agora aprenda sobre isto comigo.
VERZ 13:
O Arjuna močnih rok, po Vedānti ima dovršitev vsakega dejanja pet vzrokov. Zdaj te bom poučil o njih.
VERSO 14:
O lugar onde ocorre a ação [o corpo], o executor, os vários sentidos, os vários diferentes tipos de esforço e, por fim, a Superalma — estes são os cinco fatores da ação.
VERZ 14:
Polje delovanja [telo], vršilec dejanj, čuti, različna prizadevanja in končno Nadduša – to je pet dejavnikov vsakega dejanja.
VERSO 15:
Qualquer ação certa ou errada que um homem execute através do corpo, da mente ou da fala tem a causa nestes cinco fatores.
VERZ 15:
Teh pet dejavnikov je vzrok vseh pravilnih in nepravilnih dejanj, ki jih človek izvrši s telesom, umom ali govorom.
VERSO 16:
Portanto, aquele que se considera o único executor e não leva em consideração os cinco fatores com certeza não é muito inteligente e não pode perceber as coisas como elas são.
VERZ 16:
Kdor ne pozna teh petih dejavnikov in se ima za edinega vršilca dejanj, je neinteligenten in ne vidi ničesar v pravi luči.
VERSO 17:
Aquele que não é motivado pelo falso ego, cuja inteligência não está enredada, embora mate homens neste mundo, não mata. Tampouco fica preso a suas ações.
VERZ 17:
Tisti, ki ne deluje na pobudo lažnega ega in čigar inteligenca je čista, ne zagreši uboja, četudi ubija, in ni suženj svojega delovanja.
VERSO 18:
O conhecimento, o objeto do conhecimento e o conhecedor são os três fatores que motivam a ação; os sentidos, o trabalho e o autor são os três constituintes da ação.
VERZ 18:
Znanje, predmet spoznavanja in njegov poznavalec so trije dejavniki, ki spodbudijo delovanje. Čuti, delo in vršilec dejanj pa so tri sestavine dejanja.
VERSO 19:
Conforme os três diferentes modos da natureza material, há três classes de conhecimento, ação e executor da ação. Agora ouça enquanto falo sobre eles.
VERZ 19:
Glede na tri guṇe materialne narave obstajajo tri vrste znanja, dela in vršilcev dejanj. Prisluhni, zdaj ti bom govoril o njih.
VERSO 20:
Você deve compreender que está no modo da bondade aquele conhecimento com o qual se percebe uma só natureza espiritual indivisa em todas as entidades vivas, embora elas se apresentem sob inúmeras formas.
VERZ 20:
Znanje, ki človeku omogoča videti isto duhovno naravo vseh živih bitij kljub brezmejni raznolikosti njihovih teles, je znanje v guṇi vrline.
VERSO 21:
O conhecimento com o qual se vê que em cada corpo diferente há um tipo diferente de entidade viva, você deve entender que está no modo da paixão.
VERZ 21:
Če človek vidi v vsakem telesu drugačno živo bitje, vedi, da je njegovo znanje v guṇi strasti.
VERSO 22:
E o conhecimento pelo qual alguém se apega a um tipo específico de trabalho como se fosse tudo o que existe, sem conhecimento da verdade, e que é muito escasso, diz-se que está no modo da ignorância.
VERZ 22:
Znanje, ki je zelo pičlo in pod vplivom katerega se človek, ki ne pozna resnice, naveže na eno samo dejavnost kot na vse, kar je, pa je znanje v guṇi teme.
VERSO 23:
A ação que é regulada, e que se executa sem apego, sem amor nem repulsa, e sem desejo de resultados fruitivos, diz-se que está no modo da bondade.
VERZ 23:
Delo, ki je predpisano v svetih spisih in ga človek opravlja brez navezanosti, brez ljubezni ali sovraštva ter brez želje po njegovih sadovih, je delo v guṇi vrline.
VERSO 24:
Mas a ação executada com grande esforço por alguém que busca satisfazer seus desejos, e efetuada devido a uma sensação de falso ego, chama-se ação no modo da paixão.
VERZ 24:
Delo, za katero je potreben velik napor in ga pod vplivom lažnega ega opravlja človek, ki bi rad ugodil svojim željam, je delo v guṇi strasti.
VERSO 25:
A ação executada em ilusão, que não leva em conta os preceitos das escrituras, e em que não há preocupação com cativeiro futuro ou com violência ou sofrimento causados aos outros diz-se que está no modo da ignorância.
VERZ 25:
Delo, ki ga človek opravlja pod vplivom iluzije, ne da bi upošteval navodila svetih spisov in ne ozirajoč se na to, da bo moral trpeti njegove posledice, da je nasilno in da drugim prinaša nesrečo, je delo v guṇi nevednosti.
VERSO 26:
Aquele que executa seu dever sem entrar em contato com os modos da natureza material, sem falso ego, com grande determinação e entusiasmo, e sem se deixar levar pelo sucesso ou pelo fracasso diz-se que é um trabalhador no modo da bondade.
VERZ 26:
Človek, ki opravlja svojo dolžnost brez lažnega ega in ne da bi se ga pri tem dotaknile guṇe materialne narave, ki dela z veliko odločnostjo in navdušenjem ter je neomajan v uspehu in neuspehu, deluje v guṇi vrline.
VERSO 27:
O trabalhador que se apega ao trabalho e aos frutos do trabalho, desejando gozar esses frutos, e que é cobiçoso, sempre invejoso, impuro e que se deixa afetar pela alegria e tristeza, diz-se que está no modo da paixão.
VERZ 27:
Človek, ki je navezan na svoje delo in bi rad užival njegove sadove, ki je pohlepen, nasilen in nečist ter je žrtev veselja in žalosti, deluje v guṇi strasti.
VERSO 28:
O trabalhador que sempre está ocupado em trabalho contra os preceitos das escrituras, que é materialista, obstinado, trapaceiro e perito em insultar os outros, e que é preguiçoso, sempre desanimado e irresoluto diz-se que é um trabalhador no modo da ignorância.
VERZ 28:
Človek, ki zmeraj deluje v nasprotju z navodili svetih spisov, ki je materialističen in svojeglav, ki vara in žali druge ter je len, nenehno zlovoljen in z vsem odlaša, deluje v guṇi nevednosti.
VERSO 29:
Ó conquistador de riquezas, agora por favor ouça enquanto lhe falo com detalhes sobre as diferentes espécies de entendimento e de determinação, segundo os três modos da natureza material.
VERZ 29:
O osvojitelj bogastva, zdaj ti bom podrobno opisal različne vrste inteligence in odločnosti glede na tri guṇe materialne narave. Prosim te, prisluhni.
VERSO 30:
Ó filho de Pṛthā, esta compreensão pela qual se sabe o que deve ser feito e o que não deve ser feito, o que se deve temer e o que não se deve temer, o que prende e o que liberta, está no modo da bondade.
VERZ 30:
O Pṛthin sin, inteligenca človeka, ki ve, kaj mora delati in česa ne sme, česa se je treba bati in česa ne, kaj je vzrok zasužnjenosti in kaj vzrok osvoboditve, je inteligenca v guṇi vrline.
VERSO 31:
Ó filho de Pṛthā, a compreensão que não distingue entre religião e irreligião, entre a ação que deve ser executada e ação que não deve ser executada, está no modo da paixão.
VERZ 31:
O Pṛthin sin, inteligenca človeka, ki ne vidi razlike med religijo in nereligijo ter med predpisanim in prepovedanim delovanjem, je inteligenca v guṇi strasti.
VERSO 32:
A compreensão que considera a irreligião como religião e a religião como irreligião, que está sob o encanto da ilusão e da escuridão, e se esforça sempre na direção errada, ó Pārtha, está no modo da ignorância.
VERZ 32:
Inteligenca človeka, ki ima pod vplivom iluzije in teme brezbožnost za religijo in religijo za brezbožnost ter katerega prizadevanja so zmeraj napačno usmerjena, o Pārtha, je inteligenca v guṇi nevednosti.
VERSO 33:
Ó filho de Pṛthā, a determinação que não cede, que através da prática de yoga ganha muita firmeza, e controla assim as atividades da mente, da vida e dos sentidos, é determinação no modo da bondade.
VERZ 33:
O Pṛthin sin, odločnost, ki je nezlomljiva, ki je po zaslugi vadbe yoge neomajna in s katero človek nadzoruje delovanje uma, življenjske sile in čutov, je odločnost v guṇi vrline.
VERSO 34:
Mas a determinação pela qual o homem se atém aos resultados fruitivos da religião, do desenvolvimento econômico e do gozo dos sentidos é da natureza da paixão, ó Arjuna.
VERZ 34:
Odločnost, s katero se človek oklepa uživanja, ki ga prinašajo pobožno delovanje, materialni napredek in zadovoljevanje čutov, o Arjuna, je odločnost v guṇi strasti.
VERSO 35:
E a determinação que não pode transpor o sonho, o temor, a lamentação, a melancolia e a ilusão — tal determinação ininteligente, ó filho de Pṛthā, está no modo da escuridão.
VERZ 35:
Odločnost nerazumneža, ki ne more premagati sanjanja, strahu, žalosti, potrtosti in iluzije, o Pṛthin sin, pa je odločnost v guṇi teme.
VERSO 36:
Ó melhor dos Bhāratas, agora por favor ouça enquanto falo sobre as três espécies de felicidade em que a alma condicionada desfruta, e pela qual ela às vezes chega ao final de seu sofrimento.
VERZ 36:
O največji med Bhāratami, poslušaj zdaj o treh vrstah sreče, ki jih uživa pogojena duša in ki včasih končajo vso njeno nesrečo.
VERSO 37:
Aquilo que no começo pode parecer veneno, mas que no final é tal qual néctar e que causa o despertar da auto-realização diz-se que é felicidade no modo da bondade.
VERZ 37:
Sreča, ki se na začetku zdi kakor strup, na koncu pa je kakor nektar in človeka prebudi k samospoznanju, je sreča v guṇi vrline.
VERSO 38:
A felicidade que deriva do contato dos sentidos com seus objetos e que parece néctar no começo mas no final é um veneno diz-se que é da natureza da paixão.
VERZ 38:
Sreča, ki nastane pri stiku čutov s predmeti čutne zaznave in je najprej kakor nektar, na koncu pa se sprevrže v strup, je sreča v guṇi strasti.
VERSO 39:
E se diz que a felicidade que é cega para a auto-realização, que é ilusão do começo ao fim, e que surge do sono, da preguiça e da ilusão é da natureza da ignorância.
VERZ 39:
Sreča, ob kateri človek ne ve ničesar o samospoznavanju, ki je od začetka do konca namišljena ter se poraja iz spanja, lenobe in iluzije, pa je sreča v guṇi nevednosti.
VERSO 40:
Aqui ou entre os semideuses nos sistemas planetários superiores, não existe ser algum que esteja livre destes três modos nascidos da natureza material.
VERZ 40:
Niti na Zemlji niti med polbogovi na višjih planetnih sistemih ni živega bitja, ki bi bilo osvobojeno teh treh guṇ, porojenih iz materialne narave.
VERSO 41:
Os brāhmaṇas, os kṣatriyas, os vaiśyas e os śūdras distinguem-se pelas qualidades que nascem de suas próprias naturezas de acordo com os modos materiais, ó castigador do inimigo.
VERZ 41:
Brāhmaṇe, kṣatriye, vaiśye in śūdre, o kaznovalec sovražnikov, se razlikujejo po lastnostih, ki se pod vplivom guṇ porajajo iz njihove narave.
VERSO 42:
Tranqüilidade, autocontrole, austeridade, pureza, tolerância, honestidade, conhecimento, sabedoria e religiosidade — são estas as qualidades naturais com as quais os brāhmaṇas agem.
VERZ 42:
Mirnost, samoobvladanost, askeza, čistost, potrpljenje, poštenost, znanje, modrost in religioznost so lastnosti, s katerimi delujejo brāhmaṇe.
VERSO 43:
Heroísmo, poder, determinação, destreza, coragem na batalha, generosidade e liderança são as qualidades naturais das atividades dos kṣatriyas.
VERZ 43:
Junaštvo, moč, odločnost, iznajdljivost, pogum v bitki, velikodušnost in sposobnost vodenja so lastnosti, s katerimi delujejo kṣatriye.
VERSO 44:
A agricultura, a proteção às vacas, e o comércio são as atividades naturais dos vaiśyas, e os śūdras devem executar trabalho e serviço para os outros.
VERZ 44:
Kmetovanje, zaščita krav in trgovanje so dejavnosti, ki so v skladu z naravo vaiśij, śūdram pa sta namenjena fizično delo in služenje drugim.
VERSO 45:
Sujeitando-se às qualidades de seu trabalho, cada um pode tornar-se perfeito. Agora, por favor, ouça enquanto falo como é que alguém pode tomar essa atitude.
VERZ 45:
Vsakdo, kdor opravlja delo, ki je skladno z njegovo naravo, lahko doseže popolnost. Poslušaj zdaj, prosim, kako lahko to stori.
VERSO 46:
Prestando adoração ao Senhor, que é a fonte de todos os seres e que é onipenetrante, o homem pode atingir a perfeição através da execução de seu próprio trabalho.
VERZ 46:
Popolnost lahko doseže, če z opravljanjem svojih dolžnosti časti Gospoda, ki je izvor vseh bitij in je vsepričujoč.
VERSO 47:
É melhor alguém dedicar-se à sua própria ocupação, mesmo que a execute imperfeitamente, do que aceitar a ocupação alheia, executando-a com perfeição. Os deveres prescritos conforme a natureza da pessoa nunca são afetados por reações pecaminosas.
VERZ 47:
Bolje je opravljati lastno dolžnost, četudi nepopolno, kakor pa izpolnjevati dolžnosti koga drugega in jih opraviti popolno. Kdor opravlja dolžnosti, ki so mu predpisane glede na njegovo naravo, nikoli ne trpi posledic svojih grehov.
VERSO 48:
Todo empenho é mesclado com algum defeito, assim como o fogo é coberto pela fumaça. Por isso, ninguém deve abandonar o trabalho nascido de sua natureza, ó filho de Kuntī, mesmo que esse trabalho seja cheio de defeitos.
VERZ 48:
Vsako prizadevanje je zasenčeno s pomanjkljivostmi, kakor je ogenj ovit v dim. O Kuntījin sin, človek zato ne bi smel opustiti dela, ki izvira iz njegove narave, četudi je njegovo delovanje v mnogih pogledih nepopolno.
VERSO 49:
Quem é autocontrolado e desapegado e não se interessa por nenhum prazer material, pode obter através da prática da renúncia, a fase perfeita mais elevada, que é estar livre de reação.
VERZ 49:
Človek, ki je samoobvladan, ki ni na nič navezan in mu ni do materialnih užitkov, lahko z življenjem v odpovedi doseže najvišjo popolnost osvobojenosti od posledic delovanja.
VERSO 50:
Ó filho de Kuntī, aprenda comigo como é que alguém que conseguiu esta perfeição pode atingir a fase de perfeição suprema, o Brahman, a etapa do conhecimento mais elevado, seguindo o método que agora passo a resumir.
VERZ 50:
O Kuntījin sin, zdaj ti bom na kratko razložil, s kakšnim delovanjem lahko človek, ki se je dvignil na to raven, doseže najvišjo popolnost, Brahman, stopnjo najvišjega znanja.
VERSOS 51-53:
Tendo uma inteligência que o purifica e controlando a mente com determinação, abandonando os objetos do gozo dos sentidos, estando livre do apego e do ódio, aquele que vive num lugar isolado, que come pouco, que controla seu corpo, mente e o poder da fala, que está sempre em transe e que é desapegado, livre do falso ego, da falsa força, do falso orgulho, da luxúria, da ira e que deixou de aceitar coisas materiais, que está livre da falsa idéia de propriedade e é pacífico — este com certeza elevou-se à posição de auto-realização.
VERZ 51-53:
Človek, ki se je s pomočjo inteligence očistil in z odločnostjo obvladuje um; ki se odpoveduje predmetom za zadovoljevanje čutov ter se je rešil navezanosti in sovraštva; ki živi v samoti, jé malo ter obvladuje telo, um in moč govora; ki je zmeraj v transu in je nenavezan; ki se je osvobodil lažnega ega, želje po moči, lažnega ponosa, poželenja in jeze; ki ne kopiči materialnih stvari; ki si ničesar ne lasti in je zmeraj miren – tak človek zagotovo doseže samospoznanje.
VERSO 54:
Aquele que está situado nessa posição transcendental compreende de imediato o Brahman Supremo e torna-se completamente feliz. Ele nunca se lamenta nem deseja ter nada, e é equânime para com todas as entidades vivas. Nesse estado, ele passa a Me prestar serviço devocional puro.
VERZ 54:
Kdor se dvigne na to transcendentalno raven, takoj spozna Vrhovni Brahman in preplavi ga neizmerna radost. Nikoli za ničemer ne žaluje in po ničemer ne hrepeni ter je enako naklonjen vsem živim bitjem. V tem stanju lahko doseže čisto vdano služenje Meni.
VERSO 55:
É unicamente através do serviço devocional que alguém pode compreender-Me como sou, como a Suprema Personalidade de Deus. E quando, mediante tal devoção, ele se absorve em plena consciência de Mim, ele pode entrar no reino de Deus.
VERZ 55:
Človek Me lahko spozna takega, kakršen sem, kot Vsevišnjo Božansko Osebnost, samo z vdanim služenjem. Ko po zaslugi svoje vdanosti postane popolnoma zavesten Mene, lahko vstopi v Božje kraljestvo.
VERSO 56:
Embora ocupado em todas as espécies de atividades, Meu devoto puro, sob Minha proteção, alcança por Minha graça a morada eterna e imperecível.
VERZ 56:
Čeprav Moj čisti bhakta opravlja najrazličnejše dejavnosti, doseže pod Mojo zaščito in po Moji milosti večno in neuničljivo prebivališče.
VERSO 57:
Em todas as atividades conte apenas comigo e sempre trabalhe sob Minha proteção. Nesse serviço devocional, seja plenamente consciente de Mim.
VERZ 57:
Pri vsem, kar počneš, se prepusti Meni in zmeraj deluj pod Mojo zaščito. Ko mi tako vdano služiš, bodi popolnoma zavesten Mene.
VERSO 58:
Se você se tornar consciente de Mim, irá superar por Minha graça todos os obstáculos da vida condicionada. Entretanto, se não trabalhar com essa consciência, mas agir com falso ego e deixar de Me ouvir, você estará perdido.
VERZ 58:
Če postaneš zavesten Mene, boš po Moji milosti premagal vse težave pogojenega življenja. Če ne boš deloval s tako zavestjo, temveč pod vplivom lažnega ega, ne meneč se za Moje besede, pa boš izgubljen.
VERSO 59:
Se você deixar de agir segundo a Minha direção, e não lutar, então, seguirá uma orientação errada. Por sua natureza, você terá que se ocupar no combate.
VERZ 59:
Če ne boš upošteval Mojih navodil in se ne boš bojeval, boš šel po napačni poti. Zaradi svoje narave pa se boš kljub vsemu prisiljen vojskovati.
VERSO 60:
Sob a influência da ilusão, você está agora recusando agir segundo a Minha direção. Porém, compelido pelo trabalho que nasce de sua própria natureza, você acabará fatalmente agindo, ó filho
de Kuntī.
VERZ 60:
O Kuntījin sin, pod vplivom iluzije zdaj nočeš ravnati po Mojih navodilih. Toda zaradi svoje narave boš prisiljen delovati na enak način.
VERSO 61:
O Senhor Supremo está situado nos corações de todos, ó Arjuna, e está dirigindo as andanças de todas as entidades vivas, que estão sentadas num tipo de máquina feita de energia material.
VERZ 61:
Vsevišnji Gospod je v srcu vsakogar, o Arjuna, in usmerja vsa živa bitja, posedena v vozilo iz materialne energije.
VERSO 62:
Ó descendente de Bharata, renda-se completamente a Ele. Por Sua graça, você vai obter paz transcendental e a morada suprema
e eterna.
VERZ 62:
O Bharatov potomec, popolnoma se Mu predaj. Po Njegovi milosti boš dosegel transcendentalni mir in najvišje, večno prebivališče.
VERSO 63:
Assim, Eu lhe expliquei o conhecimento ainda mais confidencial. Delibere a fundo sobre isto, e depois faça o que você quiser fazer.
VERZ 63:
Tako sem ti razodel še zaupnejše znanje. Dobro razmisli o tem, potem pa stori, kar želiš.
VERSO 64:
Porque você é Meu amigo muito querido, estou lhe falando Minha instrução suprema, o mais confidencial de todos os conhecimentos. Ouça enquanto falo isto, pois é para o seu benefício.
VERZ 64:
Ker si Mi zelo drag prijatelj, ti bom dal najvišje navodilo, najzaupnejše od vsega znanja. Poslušaj Me, saj govorim za tvoje dobro.
VERSO 65:
Pense sempre em Mim e torne-se Meu devoto. Adore-Me e ofereça-Me homenagens. Agindo assim, você virá a Mim impreterivelmente. Eu lhe prometo isto porque você é Meu amigo muito querido.
VERZ 65:
Zmeraj misli Name, postani Moj bhakta, obožuj Me in Mi izkazuj spoštovanje. Tako boš zagotovo prišel k Meni. To ti obljubljam, ker si Moj zelo drag prijatelj.
VERSO 66:
Abandone todas as variedades de religião e simplesmente renda-se a Mim. Eu o libertarei de todas as reações pecaminosas. Não tema.
VERZ 66:
Opusti vse vrste religije in se samo predaj Meni. Odrešil te bom posledic vseh grehov. Ne boj se.
VERSO 67:
Este conhecimento confidencial jamais pode ser explicado àqueles que não são austeros, nem devotados, nem se ocupam em serviço devocional, e tampouco a alguém que tenha inveja de Mim.
VERZ 67:
Tega zaupnega znanja nikoli ne razlagaj ljudem, ki niso asketski, ki Mi niso vdani in Mi ne služijo, ali pa so Mi sovražni.
VERSO 68:
Para aquele que explica aos devotos este segredo supremo, o serviço devocional puro está garantido, e no final, ele voltará a Mim.
VERZ 68:
Kdor razodeva to največjo skrivnost bhaktam, bo zagotovo dosegel čisto vdano služenje in se na koncu vrnil k Meni.
VERSO 69:
Não há neste mundo servo que Me seja mais querido do que ele, nem nunca jamais haverá alguém mais querido.
VERZ 69:
V tem svetu ni služabnika, ki bi Mi bil dražji od njega, in nikoli Mi ne bo nihče bolj drag.
VERSO 70:
E declaro que aquele que estuda esta nossa conversa sagrada adora-Me com sua inteligência.
VERZ 70:
Razglašam, da Me tisti, ki proučuje najin sveti pogovor, časti s svojo inteligenco.
VERSO 71:
E aquele que ouve com fé e sem inveja livra-se das reações pecaminosas e alcança os planetas auspiciosos onde residem os seres piedosos.
VERZ 71:
Kdor posluša najine besede z vero in brez sovraštva, se reši posledic svojih grehov in doseže planete, na katerih v veliki blaginji prebivajo pobožni.
VERSO 72:
Ó filho de Pṛthā, ó conquistador de riquezas, será que você ouviu isto com a mente atenta? E acaso sua ignorância e ilusões já se dissiparam?
VERZ 72:
O Pṛthin sin, o osvojitelj bogastva, ali si Me zbrano poslušal? Sta tvoja nevednost in iluzija zdaj razpršeni?
VERSO 73:
Arjuna disse: Meu querido Kṛṣṇa, ó pessoa infalível, agora minha ilusão se foi. Por Sua misericórdia, recuperei minha memória. Agora me sinto firme e não tenho dúvidas e estou preparado para agir segundo Suas instruções.
VERZ 73:
Arjuna je odgovoril: Dragi moj Kṛṣṇa, o nezmotljivi Gospod, iluzija, pod vplivom katere sem bil, je razpršena in po Tvoji milosti se mi je vrnil spomin. Dvomov ni več in zdaj sem neomajen ter pripravljen ravnati po Tvojih navodilih.
VERSO 74:
Sañjaya disse: Assim foi que ouvi a conversa entre duas grandes almas, Kṛṣṇa e Arjuna. E tão maravilhosa é esta mensagem que os pêlos de meu corpo estão arrepiados.
VERZ 74:
Sañjaya je rekel: Tako sem slišal pogovor dveh velikih duš, Kṛṣṇe in Arjune. Bil je tako čudovit, da se mi ježijo lasje.
VERSO 75:
Pela misericórdia de Vyāsa, eu ouvi estas palavras mais confidenciais diretamente do senhor de todo o misticismo, Kṛṣṇa, quando falava pessoalmente com Arjuna.
VERZ 75:
Po Vyāsovi milosti sem slišal te najzaupnejše besede, kakor jih je Kṛṣṇa, največji mistik, osebno izgovoril Arjuni.
VERSO 76:
Ó rei, toda vez que recordo este diálogo magnífico e sagrado entre Kṛṣṇa e Arjuna, sinto prazer e me emociono a cada momento.
VERZ 76:
O kralj, ko se znova in znova spominjam tega čudovitega, svetega pogovora med Kṛṣṇo in Arjuno, nenehno drhtim od zadovoljstva.
VERSO 77:
Ó rei, ao lembrar a maravilhosa forma do Senhor Kṛṣṇa, sinto uma admiração cada vez maior e me regozijo repetidas vezes.
VERZ 77:
O kralj, ko razmišljam o čudoviti podobi Gospoda Kṛṣṇe, me vse bolj presunjenega znova in znova preplavlja radost.
VERSO 78:
Onde quer que esteja Kṛṣṇa, o senhor de todos os místicos, e onde quer que esteja Arjuna, o arqueiro supremo, com certeza também haverá opulência, vitória, poder extraordinário e moralidade. Esta é a minha opinião.
VERZ 78:
Tam, kjer sta Kṛṣṇa, gospodar vseh mistikov, in Arjuna, najspretnejši lokostrelec, so nedvomno tudi obilje, zmaga, izjemna moč in moralnost. O tem sem popolnoma prepričan.