Skip to main content
Bibliothek » Bhagavad-gītā wie sie ist » ERSTES KAPITEL

TEXT 12

VERZ 12

Text

Besedilo

tasya sañjanayan harṣaṁ
kuru-vṛddhaḥ pitāmahaḥ
siṁha-nādaṁ vinadyoccaiḥ
śaṅkhaṁ dadhmau pratāpavān
tasya sañjanayan harṣaṁ
kuru-vṛddhaḥ pitāmahaḥ
siṁha-nādaṁ vinadyoccaiḥ
śaṅkhaṁ dadhmau pratāpavān

Synonyms

Synonyms

tasya — seine; sañjanayan — vergrößernd; harṣam — Freude; kuruvṛddhaḥ — der Ahnherr der Kuru-Dynastie (Bhīṣma); pitāmahaḥ — der Großvater; siṁha-nādam — Dröhnen, wie das Brüllen eines Löwen; vinadya — ertönen lassend; uccaiḥ — sehr laut; śaṅkham — Muschelhorn; dadhmau — blies; pratāpa-vān — der heldenhafte.

tasya – njegovo; sañjanayan – povečujoč; harṣam – radost; kuru-vṛddhaḥ – praded dinastije Kurujev (Bhīṣma); pitāmahaḥ – ded; siṁha-nādam – levjemu rjovenju podoben zvok; vinadya – razlegajoč se; uccaiḥ – zelo glasno; śaṅkham – v školjko; dadhmau – zatrobil; pratāpa-vān – hrabri.

Translation

Translation

Bhīṣma, der große, heldenhafte Ahnherr der Kuru-Dynastie, der Großvater der Kämpfer, blies darauf laut in sein Muschelhorn. Es dröhnte wie das Brüllen eines Löwen und erfüllte Duryodhana mit Freude.

Potem je Bhīṣma, veliki junaški očak dinastije Kurujev in ded bojevnikov, v Duryodhanovo veselje zelo glasno zatrobil v svojo školjko, iz katere se je razlegel levjemu rjovenju podoben zvok.

Purport

Purport

ERLÄUTERUNG: Der Ahnherr der Kuru-Dynastie wußte, was im Herzen seines Enkels Duryodhana vorging, und aus natürlichem Mitgefühl versuchte er, ihn anzuspornen, indem er sehr laut in sein Muschelhorn blies, was seiner löwengleichen Stellung angemessen war. Durch die Symbolik des Muschelhorns gab er seinem niedergeschlagenen Enkel indirekt zu verstehen, daß er keine Chance habe, in der Schlacht siegreich zu sein, da der Höchste Herr, Śrī Kṛṣṇa, auf der anderen Seite stand. Nichtsdestoweniger war es seine Pflicht, den Kampf durchzuführen, und er würde dabei keine Mühen scheuen.

Očak dinastije Kurujev je vedel, kaj se dogaja v srcu njegovega vnuka Duryodhane. Iz prirojenega usmiljenja ga je poskušal razveseliti, zato je zelo glasno zatrobil v školjko in s tem pokazal, da se lahko primerja z levom. Posredno pa je s simboliko školjke svojemu potrtemu vnuku Duryodhani naznanil, da v bitki nima nobene možnosti za zmago, saj je bil na nasprotni strani Vsevišnji Gospod, Kṛṣṇa. Kljub temu je bila njegova dolžnost, da se bojuje, ne da bi pri tem varčeval z močjo.