Bhagavad-gītā, kakršna je 3.3
Besedilo
loke ’smin dvi-vidhā niṣṭhā
purā proktā mayānagha
jñāna-yogena sāṅkhyānāṁ
karma-yogena yoginām
Synonyms
śrī-bhagavān uvāca – Gospod Kṛṣṇa, Vsevišnja Božanska Osebnost, je rekel; loke – na svetu; asmin – tem; dvi-vidhā – dveh vrst; niṣṭhā – vera; purā – prej; proktā – opisana; mayā – od Mene; anagha – o brezgrešni; jñāna-yogena – s povezovalno metodo pridobivanja znanja; sāṅkhyānām – empirističnih filozofov; karma-yogena – s povezovalno metodo vdanega služenja; yoginām – bhakt.
Translation
Gospod Kṛṣṇa, Vsevišnja Božanska Osebnost, je rekel: O brezgrešni Arjuna, povedal sem ti že, da obstajata dve vrsti ljudi, ki si prizadevajo spoznati svojo pravo naravo. Eni bi jo radi spoznali z empiričnim filozofskim razmišljanjem, drugi pa z vdanim služenjem.
Purport
V devetintridesetem verzu drugega poglavja je Gospod omenil dve metodi: sāṅkhya-yogo in karma-yogo ali buddhi-yogo. V tem verzu jasneje govori o njiju. Sāṅkhya-yoga ali analitično proučevanje narave duha in materije je primerno za ljudi, ki so nagnjeni k razmišljanju in bi stvari radi razumeli s pomočjo eksperimentalnega znanja in filozofije. Druga vrsta ljudi deluje z zavestjo Kṛṣṇe, o čemer govori enainšestdeseti verz drugega poglavja. Gospod je v devetintridesetem verzu pojasnil tudi, da se z delovanjem po načelih buddhi-yoge ali zavesti Kṛṣṇe lahko osvobodimo posledic delovanja, v naslednjem verzu pa je dejal še, da ta metoda nima pomanjkljivosti. To je jasneje razloženo v enainšestdesetem verzu, ki pravi, da buddhi-yoga pomeni popolno odvisnost od Vsevišnjega, Kṛṣṇe, in da z njo zlahka obvladamo čute. Ti dve vrsti yoge sta medsebojno odvisni kot religija in filozofija. Religija brez filozofije je sentimentalnost, včasih tudi fanatizem, filozofija brez religije pa je abstraktno umovanje. Končni cilj vseh je Kṛṣṇa, saj tudi filozofi, ki iskreno iščejo Absolutno Resnico, nazadnje postanejo zavestni Kṛṣṇe. Tudi to je rečeno v Bhagavad-gīti. Smisel samospoznavanja je razumeti pravi položaj duše v odnosu z Naddušo. Posredna metoda je filozofsko razglabljanje, s pomočjo katerega lahko človek postopoma postane zavesten Kṛṣṇe, pri drugi metodi pa neposredno delujemo po načelih zavesti Kṛṣṇe. Boljša je pot zavesti Kṛṣṇe, saj si nam zanjo ni treba očistiti čutov z metodo filozofskega razglabljanja. Metoda zavesti Kṛṣṇe že sama očiščuje in je zaradi neposrednega vdanega služenja Gospodu hkrati preprosta in vzvišena.