Skip to main content

VERZ 16

TEXT 16

Besedilo

Verš

evaṁ pravartitaṁ cakraṁ
nānuvartayatīha yaḥ
aghāyur indriyārāmo
moghaṁ pārtha sa jīvati
evaṁ pravartitaṁ cakraṁ
nānuvartayatīha yaḥ
aghāyur indriyārāmo
moghaṁ pārtha sa jīvati

Synonyms

Synonyma

evam – tako; pravartitam – predpisan v Vedah; cakram – cikel; na – ne; anuvartayati – opravlja; iha – v tem življenju; yaḥ – kdor; agha-āyuḥ – katerega življenje je polno grehov; indriya-ārāmaḥ – zadovoljen, ko čutno uživa; mogham – brez koristi; pārtha – o Pṛthin sin (Arjuna); saḥ – on; jīvati – živi.

evam — takto; pravartitam — stanovený Vedami; cakram — koloběh; na — ne; anuvartayati — převezme; iha — v tomto životě; yaḥ — ten, kdo; agha-āyuḥ — jehož život je plný hříchů; indriya-ārāmaḥ — spokojený ze smyslového požitku; mogham — zbytečně; pārtha — ó synu Pṛthy (Arjuno); saḥ — on; jīvati — žije.

Translation

Překlad

Dragi Moj Arjuna, kdor dobi telo človeka in ne opravlja v Vedah predpisanega cikla žrtvovanj, vsekakor živi zelo grešno. Tak človek, ki živi samo za zadovoljstvo svojih čutov, živi zaman.

Můj milý Arjuno, ten, kdo v lidském životě nepřijme za svůj koloběh oběti takto stanovený Vedami, vede život plný hříchu. Žije pouze pro ukojení smyslů, a proto žije zbytečně.

Purport

Význam

Gospod tu obsoja mamonizem, katerega načelo je „trdo delaj in uživaj v zadovoljevanju čutov“. Tisti, ki želijo uživati materialni svet, morajo nujno opravljati omenjeni cikel yajñij. Kdor ne upošteva teh predpisov, živi zelo tvegano in vse bolj obsodbe vredno življenje. Človeško življenje je po zakonu narave posebej namenjeno dosegi samospoznanja, do katerega vodijo tri poti: pot karma-yoge, pot jñāna-yoge in pot bhakti-yoge. Transcendentalist, ki gre po eni od teh poti, je nad pregreho in krepostjo, zato mu ni treba strogo opravljati predpisanih yajñij. Tisti, ki se vdajajo čutnim užitkom, pa se morajo očistiti z opravljanjem omenjenega cikla yajñij. Poznamo različne vrste delovanja. Kdor ni zavesten Kṛṣṇe, je gotovo na ravni čutne zavesti, zato mora delovati pobožno. Sistem yajñij je oblikovan tako, da lahko ljudje, ki bi radi zadovoljili svoje čute, storijo to, ne da bi morali trpeti posledice svojih dejanj. Blaginja sveta ni odvisna od naših prizadevanj, temveč od Gospodovega načrta, ki ga neposredno uresničujejo polbogovi. Yajñe so zato neposredno namenjene posameznim polbogovom, omenjenim v Vedah, posredno pa je opravljanje yajñij razvijanje zavesti Kṛṣṇe, kajti kdor se jih nauči opravljati, gotovo postane zavesten Kṛṣṇe. Če se to ne zgodi, je opravljanje yajñij le upoštevanje moralnih pravil. Svojega napredovanja ne smemo omejiti samo na upoštevanje moralnih pravil, temveč moramo ta preseči, da bi lahko tako razvili zavest Kṛṣṇe.

Zde Pán odsuzuje mamonářskou filozofii “těžce pracuj a užívej si smyslového požitku”. Pro ty, kdo si chtějí užívat tohoto hmotného světa, je tedy výše uvedený koloběh konání obětí naprosto nezbytný. Každý, kdo se neřídí těmito pravidly, žije velice nebezpečný život a jeho situace je stále beznadějnější. Je zákonem přírody, že lidská forma života je určena pro seberealizaci. Ti, kdo se přímo věnují seberealizaci jednou ze tří metod — karma-yogou, jñāna-yogou nebo bhakti-yogou — nemusí přísně dodržovat konání předepsaných yajñí; těchto transcendentalistů se zásadně netýkají neřesti a ctnosti. Avšak osoby, které se oddávají smyslovému požitku, se musí výše uvedeným koloběhem obětních obřadů očistit. Lidé jednají různými způsoby. Ti, kteří si nejsou vědomi Kṛṣṇy, jednají s vědomím zaměřeným na smysly, a proto je třeba, aby se věnovali zbožným činnostem. Systém obětí je uzpůsobený tak, aby lidé, jejichž vědomí je zaměřené na smysly, mohli ukojit své touhy, aniž by se zapletli do reakcí za práci konanou s cílem smyslového požitku. Blahobyt světa nezávisí na našem úsilí, ale na skrytém řízení Nejvyššího Pána, které přímo uskutečňují polobozi. Proto jsou yajñi přímo zaměřeny na určité polobohy, jmenované ve Vedách. Zároveň nepřímo slouží rozvinutí vědomí Kṛṣṇy, neboť jakmile člověk ovládá konání yajñí, vědomí Kṛṣṇy se jistě projeví. Pokud ovšem konáním yajñí k vědomí Kṛṣṇy nedospěje, jsou tyto praktiky jen morálními zásadami. Člověk by proto neměl svůj pokrok zastavovat u morálních zásad, ale dostat se nad ně, aby nabyl vědomí Kṛṣṇy.