Skip to main content

TEXT 6

VERZ 6

Texte

Besedilo

yaṁ yaṁ vāpi smaran bhāvaṁ
tyajaty ante kalevaram
taṁ tam evaiti kaunteya
sadā tad-bhāva-bhāvitaḥ
yaṁ yaṁ vāpi smaran bhāvaṁ
tyajaty ante kalevaram
taṁ tam evaiti kaunteya
sadā tad-bhāva-bhāvitaḥ

Synonyms

Synonyms

yam yam: quel que; vā api: que ce soit; smaran: se souvenant; bhāvam: état; tyajati: abandonne; ante: à la fin; kalevaram: ce corps; tam tam: similaire; eva: certes; eti: reçoit; kaunteya: ô fils de Kuntī; sadā: toujours; tat: ce; bhāva: état; bhāvitaḥ: se souvenant.

yam yam – katere koli; vā api – sploh; smaran – spominjajoč se; bhāvam – narave; tyajati – zapusti; ante – na koncu; kalevaram – telo; tam tam – takšno; eva – vsekakor; eti – dobi; kaunteya – o Kuntījin sin; sadā – zmeraj; tat – tega; bhāva – stanja bivanja; bhāvitaḥ – spominjajoč se.

Translation

Translation

Ô fils de Kuntī, l’état de conscience dont on conserve le souvenir à l’instant de quitter le corps détermine la condition d’existence future.

Katero koli stanje bivanja ima človek v mislih, ko zapusti telo, o Kuntījin sin, to stanje nedvomno doseže.

Purport

Purport

Kṛṣṇa explique dans ce verset comment se modifie notre condition de vie au moment critique de la mort. Celui qui à la fin de sa vie quitte son corps en pensant à Kṛṣṇa aura la même nature transcendantale que le Seigneur, ce qui ne sera absolument pas le cas de celui qui mourra en pensant à toute autre chose qu’à Dieu. C’est là un point fondamental: savoir mourir avec la condition mentale appropriée. Mahārāja Bharata, qui était pourtant un personnage illustre, pensa à un cerf dans ses derniers instants. Aussi fut-il obligé dans sa vie suivante de revêtir la forme d’un cerf, en gardant toutefois le souvenir de son existence passée.

Nos pensées à l’instant de la mort sont déterminées par la somme des pensées de notre vie entière; c’est donc notre existence présente qui détermine notre vie future. Une vie inspirée par la vertu et centrée sur la pensée de Kṛṣṇa nous permettra de nous souvenir de Lui à l’instant de la mort. Cela nous aidera à atteindre l’état transcendantal qui est le Sien. Ainsi, spirituellement absorbés dans le service de Kṛṣṇa dans cette vie, nous obtiendrons, en quittant notre enveloppe actuelle, un corps spirituel, et non plus matériel. Le chant du mantra Hare Kṛṣṇa Hare Kṛṣṇa Kṛṣṇa Kṛṣṇa Hare Hare / Hare Rāma Hare Rāma Rāma Rāma Hare Hare est donc le meilleur moyen de quitter son corps dans l’état d’esprit idéal.

Tu je pojasnjeno, kako človek v odločilnem trenutku, trenutku smrti, zamenja stanje bivanja. Kdor na koncu življenja, ko zapusti telo, misli na Kṛṣṇo, si pridobi transcendentalne lastnosti Vsevišnjega Gospoda. Kdor ne misli na Kṛṣṇo, temveč na kaj drugega, pa ne doseže tega transcendentalnega stanja. Tega se moramo dobro zavedati. In kako lahko umremo v pravem stanju uma? Mahārāja Bharata je bil velika osebnost, ker pa je na koncu življenja mislil na jelena, se je naslednjič rodil kot jelen. Takrat se je sicer spominjal svojih preteklih dejanj, kljub temu pa je moral živeti v živalskem telesu. Misli, ki vznikajo v našem umu skozi vse življenje, odločajo o tem, na kaj bomo mislili v trenutku smrti. S tem življenjem si torej oblikujemo naslednje življenje. Kdor živi v guṇi vrline in vselej misli na Kṛṣṇo, se bo na koncu življenja lahko spomnil Kṛṣṇe. To mu bo omogočilo, da si pridobi transcendentalno naravo, kakršna je Kṛṣṇova. Če se človek povsem posveti transcendentalnemu služenju Kṛṣṇi, bo njegovo naslednje telo transcendentalno (duhovno), in ne materialno. Da bi ob koncu življenja uspešno zamenjali stanje bivanja, je najbolje, da pojemo Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa, Kṛṣṇa Kṛṣṇa, Hare Hare / Hare Rāma, Hare Rāma, Rāma Rāma, Hare Hare.