Skip to main content

TEXTS 1-2

VERZ 1-2

Texte

Besedilo

arjuna uvāca
prakṛtiṁ puruṣaṁ caiva
kṣetraṁ kṣetra-jñam eva ca
etad veditum icchāmi
jñānaṁ jñeyaṁ ca keśava
arjuna uvāca
prakṛtiṁ puruṣaṁ caiva
kṣetraṁ kṣetra-jñam eva ca
etad veditum icchāmi
jñānaṁ jñeyaṁ ca keśava
śrī-bhagavān uvāca
idaṁ śarīraṁ kaunteya
kṣetram ity abhidhīyate
etad yo vetti taṁ prāhuḥ
kṣetra-jña iti tad-vidaḥ
śrī-bhagavān uvāca
idaṁ śarīraṁ kaunteya
kṣetram ity abhidhīyate
etad yo vetti taṁ prāhuḥ
kṣetra-jña iti tad-vidaḥ

Synonyms

Synonyms

arjunaḥ uvāca: Arjuna dit; prakṛtim: la nature; puruṣam: le bénéficiaire; ca: aussi; eva: certes; kṣetram: le champ; kṣetrajñam: celui qui connaît le champ; eva: certes; ca: aussi; etat: tout ceci; veditum: comprendre; icchāmi: je souhaite; jñānam: le savoir; jñeyam: l’objet du savoir; ca: aussi; keśava: ô Kṛṣṇa; śrī-bhagavān uvāca: Dieu, la Personne Suprême, dit; idam: ce; śarīram: corps; kaunteya: ô fils de Kuntī; kṣetram: le champ; iti: ainsi; abhidhīyate: est appelé; etat: cela; yaḥ: quiconque; vetti: connaît; tam: il; prāhuḥ: est appelé; kṣetra-jñaḥ: connaissant du champ; iti: ainsi; tat-vidaḥ: par ceux qui le savent.

arjunaḥ uvāca – Arjuna je rekel; prakṛtim – naravo; puruṣam – uživalca; ca – tudi; eva – vsekakor; kṣetram – polje; kṣetra-jñam – poznavalca polja; eva – vsekakor; ca – tudi; etat – vse to; veditum – poznati; icchāmi – želim; jñānam – znanje; jñeyam – predmet spoznavanja; ca – tudi; keśava – o Kṛṣṇa; śrī-bhagavān uvāca – Vsevišnji Gospod je rekel; idam – to; śarīram – telo; kaunteya – o Kuntījin sin; kṣetram – polje; iti – tako; abhidhīyate – se imenuje; etat – to; yaḥ – kdor; vetti – pozna; tam – njega; prāhuḥ – imenujejo; kṣetra-jñaḥ – poznavalec polja; iti – tako; tat-vidaḥ – tisti, ki to vedo.

Translation

Translation

Arjuna dit: Ô mon cher Kṛṣṇa, j’aimerais savoir ce que sont la prakṛti [la nature], le puruṣa [le bénéficiaire], le champ, le connaissant du champ, le savoir et l’objet du savoir. Dieu, la Personne Suprême, répond: On appelle champ le corps, ô fils de Kuntī, et connaissant du champ celui qui connaît le corps.

Arjuna je rekel: Dragi moj Kṛṣṇa, rad bi poznal prakṛti [naravo], puruṣo [uživalca], polje delovanja in njegovega poznavalca ter vedel, kaj je znanje in kaj predmet spoznavanja.
Vsevišnji Gospod je odgovoril: Telo, o Kuntījin sin, se imenuje polje delovanja, kdor pozna telo, pa je poznavalec polja

Purport

Purport

Arjuna demande ici à Kṛṣṇa ce que sont la prakṛti (la nature), le puruṣa (le bénéficiaire), le kṣetra (le champ), le kṣetra-jña (le connaissant du champ), le jñāna (le savoir) et le jñeya (l’objet du savoir). Kṛṣṇa lui répond que le champ et le connaissant du champ sont respectivement le corps et celui qui connaît le corps. Le corps est le champ d’action de l’âme conditionnée qui, bien qu’elle soit prisonnière de ce monde, s’efforce de dominer la nature matérielle. Elle obtient d’ailleurs pour ce faire un corps doté d’organes sensoriels spécifiques, lequel prend tel ou tel aspect selon son aptitude à dominer et à jouir des sens. Le corps est donc le champ d’action (kṣetra) de l’âme conditionnée. Le connaissant du champ (kṣetra-jña) est celui qui connaît le corps sans s’y identifier. On peut donc aisément distinguer le champ du connaissant. N’importe qui peut constater que le corps passe de l’enfance à la vieillesse en subissant plusieurs changements, mais que la personne, elle, demeure la même. Le connaissant du champ d’action est par conséquent bel et bien différent du champ proprement dit. Ainsi l’âme conditionnée peut comprendre qu’elle est distincte de son corps. Cela a déjà été expliqué au début de la Bhagavad-gītā: dehino ’smin yathā dehe. L’être qui vit à l’intérieur du corps – lequel passe de l’enfance à l’adolescence, puis de la jeunesse à la vieillesse – sait que celui-ci change avec le temps.

Nous avons dit que le possesseur du champ est le kṣetra-jña. Parfois l’on pense « Je suis heureux », « je suis en colère », « je suis un homme », « je suis une femme », « je suis un chien », « je suis un chat. » Autant de désignations corporelles appliquées au connaissant, lequel est pourtant totalement différent du champ d’action. Nous savons fort bien que nous sommes distincts de nos vêtements, comme, du reste, de tous les objets que nous utilisons. Nous devrions donc facilement réaliser que nous sommes également distincts du corps que nous revêtons. Ainsi, vous, moi, ou toute autre personne qui a un corps, sommes-nous les kṣetra-jñas, les connaissants du kṣetra (le champ d’action).

Arjuna je prosil Kṛṣṇo, naj ga pouči o prakṛti (naravi), puruṣi (uživalcu), kṣetri (polju delovanja), kṣetra-jñi (njegovem poznavalcu) ter o znanju in predmetu spoznavanja. Kṛṣṇa mu je pojasnil, da materialnemu telesu pravimo polje delovanja, tistemu, ki telo pozna, pa poznavalec polja. Telo je polje delovanja pogojene duše, ki, ujeta v materialni svet, poskuša gospodovati materialni naravi. Glede na to, kako velika je njena sposobnost gospodovanja, dobi ustrezno polje delovanja. To polje je telo. In kaj je telo? Telo sestavljajo čutila. Pogojena duša si želi zadovoljevati čute in glede na svojo zmožnost čutnega uživanja dobi primerno telo ali polje delovanja. Telesu pravimo zato kṣetra ali polje delovanja pogojene duše. Živo bitje v telesu je kṣetra-jña, poznavalec polja, in se ne bi smelo enačiti s poljem. Razlike med poljem delovanja (telesom) in njegovim poznavalcem (poznavalcem telesa) ni težko razumeti. Vsak človek lahko vidi, da se je od otroštva do starosti njegovo telo zelo spremenilo, da pa sam kljub temu ostaja ista oseba. Poznavalec polja delovanja se torej razlikuje od samega polja. Pogojeno živo bitje lahko tako razume, da se razlikuje od telesa. Na začetku Bhagavad-gīte je rečeno, da je živo bitje ujeto v telo (dehino 'smin), in da se telo spreminja: iz telesa dojenčka postane telo dečka, zatem telo mladeniča in nazadnje telo starca, njegov lastnik pa se zaveda teh telesnih sprememb. Jasno je torej, da je lastnik telesa kṣetra-jña. Včasih si mislimo: „Jaz sem srečen“, „Jaz sem moški“, „Jaz sem ženska“, „Jaz sem pes“, „Jaz sem mačka“. To so poimenovanja poznavalčevega telesa, toda sam poznavalec se razlikuje od njega. V vsakodnevnem življenju uporabljamo mnoge stvari, kot so obleka ipd., pa vendar vemo, da se razlikujemo od njih. Če se malo zamislimo, lahko spoznamo, da se razlikujemo tudi od telesa. Jaz, vi in vsakdo, kdor je lastnik telesa, je kṣetra-jña ali poznavalec polja delovanja, telo pa je kṣetra, sámo polje delovanja.

Les six premiers chapitres ont décrit ce connaissant du corps (l’être distinct) et les façons dont il peut comprendre le Seigneur Suprême. Puis les chapitres sept à douze ont décrit le Seigneur et la relation qui unit l’âme distincte à l’Âme Suprême dans le cadre du service de dévotion. La suprématie de Dieu et la position subordonnée de l’âme individuelle furent aussi clairement établies. Toujours subordonné, l’être ne souffre que parce qu’il oublie sa position originelle. Toutefois, qu’il accomplisse des actes vertueux, et il approchera le Seigneur Suprême de diverses manières comme le font le malheureux, le curieux, celui qui cherche à s’enrichir ou celui qui aspire à la connaissance. À partir de ce treizième chapitre, nous apprendrons comment l’être entre en contact avec la matière et comment le Seigneur l’en libère par le biais des différentes méthodes que sont l’action intéressée, le développement de la connaissance et le service de dévotion. Ce chapitre nous expliquera également comment l’âme, bien que tout à fait distincte du corps, finit, d’une façon ou d’une autre, par lui être liée.

Prvih šest poglavij Bhagavad-gīte govori o poznavalcu telesa (živem bitju) in o tem, kako lahko le-ta spozna Vsevišnjega Gospoda. Predmet srednjih šestih poglavij Bhagavad-gīte sta Vsevišnja Božanska Osebnost ter odnos med individualno dušo in Naddušo v vdanem služenju. V teh poglavjih sta jasno opredeljena nadrejen položaj Vsevišnje Božanske Osebnosti in podrejen položaj individualne duše. Živa bitja so v vseh okoliščinah podrejena Gospodu, in če na to pozabijo, trpijo. Tista od njih, ki postanejo zaradi svojih pobožnih del razsvetljena, se obrnejo na Vsevišnjega Gospoda iz različnih razlogov: ker so nesrečna, ker so v denarni stiski, iz radovednosti ali pa z željo po znanju. To je prav tako opisano v Bhagavad-gīti. V naslednjih poglavjih, od trinajstega naprej, pa bo pojasnjeno, kako pride živo bitje v stik z materialno naravo in kako mu da Vsevišnji Gospod možnost, da s pomočjo različnih metod, kot so delovanje brez želje po uživanju, pridobivanje znanja in vdano služenje, doseže osvoboditev. Čeprav se živo bitje povsem razlikuje od materialnega telesa, nekako postane povezano z njim, kar bo prav tako še razloženo.