Skip to main content

TEXT 55

VERZ 55

Tekst

Besedilo

mat-karma-kṛn mat-paramo
mad-bhaktaḥ saṅga-varjitaḥ
nirvairaḥ sarva-bhūteṣu
yaḥ sa mām eti pāṇḍava
mat-karma-kṛn mat-paramo
mad-bhaktaḥ saṅga-varjitaḥ
nirvairaḥ sarva-bhūteṣu
yaḥ sa mām eti pāṇḍava

Synoniemen

Synonyms

mat-karma-kṛt — Mijn werk verrichtend; mat-paramaḥ — Mij als de Allerhoogste beschouwend; mat-bhaktaḥ — bezig met Mijn devotionele dienst; saṅga-varjitaḥ — bevrijd van alle onzuiverheden van resultaatgerichte activiteiten en speculatieve kennis; nirvairaḥ — zonder vijanden; sarva-bhūteṣu — onder alle levende wezens; yaḥ — iemand die; saḥ — hij; mām — tot Mij; eti — komt; pāṇḍava — o zoon van Pāṇḍu.

mat-karma-kṛt – ki dela Zame; mat-paramaḥ – ki Me ima za Vsevišnjega; mat-bhaktaḥ – ki Mi služi z ljubeznijo in vdanostjo; saṅga-varjitaḥ – brez delovanja za čutno uživanje in spekulativnega filozofiranja; nirvairaḥ – ki nima sovražnika; sarva-bhūteṣu – med vsemi živimi bitji; yaḥ – kdor; saḥ – on; mām – k Meni; eti – pride; pāṇḍava – o Pāṇḍujev sin.

Vertaling

Translation

Beste Arjuna, degene die Mij zuivere devotionele dienst bewijst, die vrij is van de onzuiverheden van resultaatgerichte activiteiten en speculatieve kennis, die voor Mij werkt, die Mij het hoogste doel van zijn leven maakt en die vriendelijk is voor alle levende wezens, die zal zeker tot Mij komen.

Dragi Moj Arjuna, kdor Mi služi s čisto vdanostjo, neomadeževano z delovanjem za čutno uživanje in spekulativnim filozofiranjem, kdor deluje Zame, kdor Me postavi za najvišji cilj življenja in je prijateljski do vseh živih bitij, zagotovo pride k Meni.

Betekenisverklaring

Purport

Iedereen die de allerhoogste van alle Persoonlijkheden Gods wil benaderen op de Kṛṣṇaloka-planeet in de spirituele hemel en die op een vertrouwelijke manier verbonden wil zijn met de Allerhoogste Persoonlijkheid, Kṛṣṇa, moet zich aan deze formule houden, die door de Allerhoogste Zelf gegeven is. Dit vers wordt daarom als de essentie van de Bhagavad-gītā beschouwd. De Bhagavad-gītā is een boek dat gericht is tot geconditioneerde zielen, die binnen de materiële wereld actief zijn met als doel de baas te spelen over de natuur en die het werkelijke, spirituele leven niet begrijpen. De Bhagavad-gītā is ervoor bedoeld om te laten zien hoe men zijn spirituele bestaan en zijn relatie met de allerhoogste spirituele persoonlijkheid kan begrijpen en om onderricht te geven over hoe men terug kan gaan naar huis, terug naar God. Dit is het vers dat duidelijk uitleg geeft over het proces waardoor men succes kan behalen in zijn spirituele activiteit, namelijk devotionele dienst.

Kdor želi doseči Kṛṣṇo, Vrhovno Osebnost, glavno od osebnih podob Boga, ki prebiva na planetu Kṛṣṇaloki v duhovnem nebu, in se zaupno družiti z Njim, se mora ravnati po tem navodilu, ki ga je dal sam Vsevišnji Gospod. V tem verzu je torej zajeto bistvo Bhagavad-gīte. Bhagavad-gītā je knjiga, namenjena pogojenim dušam, ki v tem svetu poskušajo zagospodovati materialni naravi in ne vedo ničesar o pravem, duhovnem življenju. Namen Bhagavad-gīte je pokazati človeku, kako lahko spozna svojo duhovno bit in svoj večni odnos z vrhovno duhovno osebnostjo, ter ga poučiti, kako se lahko vrne domov, k Bogu. V tem verzu je jasno opisano vdano služenje, metoda, ki nam omogoča doseči duhovno popolnost.

Wat werk betreft, men moet zijn energie volledig op Kṛṣṇa-bewuste activiteiten richten. Zo wordt in de Bhakti-rasāmṛta-sindhu (1.2.255) gezegd:

Kar se delovanja tiče, bi morali vso svojo energijo uporabiti za Kṛṣṇo. V Bhakti-rasāmṛta-sindhuju (1.2.255) je pojasnjeno:

anāsaktasya viṣayān
yathārham upayuñjataḥ
nirbandhaḥ kṛṣṇa-sambandhe
yuktaṁ vairāgyam ucyate
anāsaktasya viṣayān
yathārham upayuñjataḥ
nirbandhaḥ kṛṣṇa-sambandhe
yuktaṁ vairāgyam ucyate

Niemand zou ander werk moeten doen dan dat wat in verband staat met Kṛṣṇa; dat wordt kṛṣṇa-karma genoemd. Iemand mag dan bezig zijn met verschillende activiteiten, maar hij moet niet gehecht zijn aan het resultaat van dat werk; het resultaat moet volledig aan Kṛṣṇa worden gewijd. Iemand kan bijvoorbeeld zakendoen, maar om die activiteit om te zetten in Kṛṣṇa-bewustzijn, moet hij zakendoen voor Kṛṣṇa. Als Kṛṣṇa de eigenaar is van de zaak, dan moet Kṛṣṇa van de winst genieten. Wanneer een zakenman duizenden en duizenden euro’s heeft en hij het aan Kṛṣṇa hoort te offeren, dan kan hij dat doen. Dat is werken voor Kṛṣṇa.

In plaats van grote gebouwen neer te zetten voor eigen zinsbevrediging, kan men een mooie tempel voor Kṛṣṇa bouwen en kan men er een Beeldgedaante van Kṛṣṇa op het altaar plaatsen en ervoor zorgen dat de Beeldgedaante verzorgd wordt volgens gezaghebbende boeken over devotionele dienst. Dat is ook kṛṣṇa-karma. Men moet niet gehecht zijn aan het resultaat van zijn werk, maar het resultaat moet aan Kṛṣṇa geofferd worden en men moet de overblijfselen van de offergaven aan Kṛṣṇa als prasāda aanvaarden. Wanneer men een zeer groot gebouw voor Kṛṣṇa bouwt en er Beeldgedaanten van Kṛṣṇa op het altaar plaatst, is het niet verboden om ook in dat gebouw te wonen, maar het moet duidelijk zijn dat Kṛṣṇa de eigenaar van het gebouw is. Dat wordt Kṛṣṇa-bewustzijn genoemd. Maar wie niet in staat is een tempel te bouwen voor Kṛṣṇa, kan zich nuttig maken door de tempel van Kṛṣṇa schoon te houden; dat is ook kṛṣṇa-karma.

Men kan een tuin aanleggen en cultiveren. Iedereen die land heeft — in India heeft iedere arme man ten minste een bepaalde oppervlakte land — kan dat gebruiken om bloemen te kweken om die aan Hem te offeren. Men kan tulasī-planten zaaien, omdat tulasī-blaadjes zeer belangrijk zijn en omdat Kṛṣṇa dit in de Bhagavad-gītā heeft aangeraden. Patraṁ puṣpaṁ phalaṁ toyam. Kṛṣṇa verlangt dat men Hem een blad of een bloem of fruit of een beetje water offert — door zulke offergaven is Hij tevreden. Met een blad wordt speciaal een tulasī-blad bedoeld. Men kan dus tulasī zaaien en de planten water geven. Op die manier kan zelfs de armste persoon Kṛṣṇa dienen. Dit zijn enkele voorbeelden van hoe men voor Kṛṣṇa kan werken.

Vsakdo bi moral opravljati samo delo, ki je povezano s Kṛṣṇo. Temu pravimo kṛṣṇa-karma. Opravljamo lahko različne dejavnosti, ne smemo pa biti navezani na sadove svojega dela. Te moramo v celoti posvetiti Kṛṣṇi. Poslovnež, na primer, deluje zavestno Kṛṣṇe, če sklepa posle za Kṛṣṇo. Če je lastnik podjetja Kṛṣṇa, potem dobiček, ki ga prinese poslovanje, pripada Kṛṣṇi. Poslovnež s tisoči dolarjev lahko ves denar da Kṛṣṇi. To je delo za Kṛṣṇo. Namesto da zgradi veliko hišo za lastno čutno uživanje, lahko zgradi lep tempelj za Kṛṣṇo, postavi vanj Božanstvo Kṛṣṇe in Mu služi po pravilih avtoritativnih knjig o vdanem služenju. Vse to je kṛṣṇa-karma. Na sadove svojega dela ne bi smeli biti navezani, temveč bi jih morali darovati Kṛṣṇi, zase pa bi morali vzeti prasādam, ostanke daritev Kṛṣṇi. Če človek zgradi za Kṛṣṇo velik tempelj, v katerega umesti Božanstvo Kṛṣṇe, lahko tudi živi v njem, vedeti pa mora, da je lastnik templja Kṛṣṇa. Takemu zavedanju pravimo zavest Kṛṣṇe. Kdor pa ne more zgraditi templja, lahko čisti Kṛṣṇov tempelj. To je prav tako kṛṣṇa-karma. Lahko tudi obdeluje vrt; kdor ima zemljo (v Indiji ima vsak siromak nekaj zemlje), jo lahko uporabi za Kṛṣṇo, tako da vzgaja cvetje in ga daruje Kṛṣṇi. Lahko posadi rastlino tulasī, kajti njeni listi imajo posebno vrednost, o čemer Kṛṣṇa sam govori v Bhagavad-gīti. Patraṁ puṣpaṁ phalaṁ toyam. Kṛṣṇa želi, da Mu darujemo list, cvet, sadež ali pa malo vode, in je zadovoljen s takim darom. Ko Gospod omenja list, misli predvsem na list rastline tulasī. Posadimo lahko torej tulasī in jo zalivamo. Tako lahko tudi najrevnejši človek služi Kṛṣṇi. To je nekaj primerov, ki ponazarjajo, kako lahko delamo za Kṛṣṇo.

Het woord ‘mat-paramaḥ’ heeft betrekking op iemand die het gezelschap van Kṛṣṇa in Zijn allerhoogste verblijfplaats als de hoogste perfectie van het leven beschouwt. Zo iemand verlangt er niet naar om verheven te worden naar de hogere, hemelse planeten zoals de maan, de zon of zelfs Brahmāloka, de hoogste planeet van dit universum. Hij voelt zich daardoor niet aangetrokken; hij voelt zich alleen aangetrokken tot de spirituele hemel en wil alleen daar naar worden overgebracht. En in de spirituele hemel is hij zelfs niet tevreden met het opgaan in de stralende gloed van de brahmajyoti, want hij wil binnengaan in de hoogste spirituele planeet, namelijk Kṛṣṇaloka, Goloka Vṛndāvana. Hij heeft alle kennis over die planeet en daarom is hij niet meer geïnteresseerd in welke andere planeet dan ook.

Met het woord ‘mad-bhaktaḥ’ wordt aangegeven dat zo iemand volledig opgaat in devotionele dienst, vooral in de negen devotionele activiteiten: horen, chanten, zich herinneren, vereren, het dienen van de lotusvoeten van de Heer, gebeden opzeggen, de opdrachten van de Heer uitvoeren, vriendschap met Hem sluiten en alles aan Hem overgeven. Men kan met alle negen methoden bezig zijn of met acht of zeven of zelfs maar met īīn, en dat zal iemand ongetwijfeld perfect maken.

Beseda mat-paramaḥ se nanaša na tistega, za kogar je najvišja popolnost druženje s Kṛṣṇo v Njegovem vrhovnem prebivališču. Tak človek ne želi oditi na višje planete, kot so Mesec, Sonce in rajski planeti, niti na najvišji planet tega univerzuma, Brahmaloko. Ti planeti ga ne zanimajo. Njegova edina želja je, da odide v duhovno nebo. Pa tudi v duhovnem nebu ne bi bil zadovoljen, če bi se zlil z bleščečim sijajem brahmajyotijem, kajti njegov cilj je najvišji duhovni planet, Kṛṣṇaloka, Goloka Vṛndāvana. Tak človek ve vse o tem planetu, zato ga drugi planeti ne zanimajo. Kot pove beseda mad-bhaktaḥ, se popolnoma posveti vdanemu služenju, kar pomeni, da posluša in poje o Gospodu, se Ga spominja, Ga časti, služi Njegovim lotosovim stopalom, posveča molitve Gospodu, izpolnjuje Gospodove ukaze, prijateljuje z Gospodom in se Mu popolnoma preda. Bhakta lahko opravlja devet, osem, sedem, ali pa tudi eno samo dejavnost vdanega služenja in tako bo zagotovo dosegel popolnost.

De term saṅga-varjitaḥ is zeer belangrijk. Men moet zich losmaken van personen die tegen Kṛṣṇa zijn. Niet alleen de atheïsten zijn tegen Kṛṣṇa, maar ook degenen die aangetrokken worden door resultaatgerichte activiteiten en mentale speculatie. In de Bhakti-rasāmṛta-sindhu (1.1.11) wordt de zuivere vorm van devotionele dienst als volgt beschreven:

V tem verzu je posebej pomembna beseda saṅga-varjitaḥ. Ne bi se smeli družiti z ljudmi, ki so sovražni Kṛṣṇi. To niso le ateisti, temveč tudi vsakdo, kogar privlači delovanje za čutno uživanje ali spekulativno filozofiranje. V Bhakti-rasāmṛta-sindhuju (1.1.11) je čisto vdano služenje zato opisano takole:

anyābhilāṣitā-śūnyaṁ
jñāna-karmādy-anāvṛtam
ānukūlyena kṛṣṇānu-
śīlanaṁ bhaktir uttamā
anyābhilāṣitā-śūnyaṁ
jñāna-karmādy-anāvṛtam
ānukūlyena kṛṣṇānu-
śīlanaṁ bhaktir uttamā

In dit vers verklaart Rūpa Gosvāmī duidelijk dat wie onvermengde devotionele dienst wil verrichten, vrij moet zijn van alle vormen van materiële onzuiverheid. Hij moet vrij zijn van het gezelschap van personen die verslaafd zijn aan resultaatgerichte activiteiten en mentale speculatie. Wie vrij is van zulk ongewenst gezelschap en van de onzuiverheid van materiële verlangens, cultiveert op een gunstige manier kennis over Kṛṣṇa; dat wordt zuivere devotionele dienst genoemd.

Ānukūlyasya saṅkalpaḥ prātikūlyasya varjanam (Hari-bhakti-vilāsa 11.676). Men moet op een positieve manier aan Kṛṣṇa denken en actief voor Hem zijn, niet op een negatieve manier. Kaṁsa was een vijand van Kṛṣṇa. Vanaf de geboorte van Kṛṣṇa had Kaṁsa zoveel plannen gesmeed om Hem te doden en omdat Kaṁsa nooit succes had, dacht hij altijd aan Kṛṣṇa. Terwijl hij aan het werk was, tijdens het eten en slapen was hij dus in ieder opzicht voortdurend Kṛṣṇa-bewust, maar dat Kṛṣṇa-bewustzijn was geen positief Kṛṣṇa-bewustzijn en daarom werd hij, hoewel hij vierentwintig uur per dag voortdurend aan Kṛṣṇa dacht, toch als een demon gezien en werd hij uiteindelijk door Kṛṣṇa gedood. Natuurlijk krijgt iedereen die door Kṛṣṇa gedood wordt onmiddellijk verlossing, maar dat is niet het doel van een zuivere toegewijde. De zuivere toegewijde wil niet eens verlossing. Hij wil zelfs niet overgebracht worden naar de hoogste planeet, Goloka Vṛndāvana. Kṛṣṇa dienen is zijn enige doel, waar hij ook is.

Śrīla Rūpa Gosvāmī v tem verzu jasno pravi, da se mora tisti, ki bi rad služil Gospodu s čisto ljubeznijo in vdanostjo, osvoboditi vseh materialnih nečistoč. Ne sme se družiti z ljudmi, ki delujejo za čutno uživanje in se predajajo spekulativnemu filozofiranju. Ko zapusti tako škodljivo družbo in se osvobodi nečistoč v obliki materialnih želja, začne opravljati dejavnosti, ki mu omogočijo, da si pridobi znanje o Kṛṣṇi. To je čisto vdano služenje. Ānukūlyasya saṅkalpaḥ prātikūlyasya varjanam. (Hari-bhakti-vilāsa 11.676) Naša dejanja, povezana s Kṛṣṇo, in naše misli o Njem morajo biti pozitivni, in ne negativni. Kaṁsa, na primer, je bil Kṛṣṇov sovražnik in je že od trenutka, ko se je Kṛṣṇa pojavil na tem svetu, neprestano razmišljal, kako naj Ga ubije. Ker so bili vsi njegovi poskusi neuspešni, je nenehno mislil na Kṛṣṇo. Kadar je delal, jedel ali spal, je bil zato ves čas popolnoma zavesten Kṛṣṇe, ker pa v njegovem srcu ni bilo ljubezni, je kljub temu, da je štiriindvajset ur na dan mislil na Kṛṣṇo, ostal demon, in Kṛṣṇa ga je nazadnje ubil. Vsakdo, kogar ubije Kṛṣṇa, seveda takoj doseže osvoboditev, toda to ni cilj čistega bhakte. Čisti bhakta si ne želi osvoboditve. Ne želi si oditi niti na najvišji planet duhovnega sveta, Goloko Vṛndāvano. Njegova edina želja je, da bi lahko zmeraj služil Kṛṣṇi, ne glede na to, kje je.

Een toegewijde van Kṛṣṇa is vriendelijk voor iedereen. Daarom wordt hier gezegd dat hij geen vijanden heeft (nirvairaḥ). Hoe komt dat? Een toegewijde die verankerd is in Kṛṣṇa-bewustzijn weet dat alleen devotionele dienst aan Kṛṣṇa voor iedereen de oplossing is voor de problemen van het leven. Hij heeft dit zelf ervaren en daarom wil hij dit stelsel — Kṛṣṇa-bewustzijn — in de menselijke samenleving invoeren.

Er zijn in de geschiedenis veel voorbeelden te vinden van toegewijden van de Heer die hun leven hebben gewaagd om godsbewustzijn te verspreiden. Het bekende voorbeeld is Heer Jezus Christus. Hij werd door niet-toegewijden gekruisigd, maar offerde zijn leven op om het godsbewustzijn te verspreiden. Maar het zou natuurlijk oppervlakkig zijn te denken dat hij gedood werd.

Ook in India zijn er vele voorbeelden, zoals Ṭhākura Haridāsa en Prahlāda Mahārāja. Waarom namen ze dit risico? Omdat ze het Kṛṣṇa-bewustzijn wilden verspreiden, en dat is moeilijk. Een Kṛṣṇa-bewust persoon weet dat de oorzaak van iemands lijden het vergeten van zijn eeuwige relatie met Kṛṣṇa is. De grootste weldaad die men de menselijke samenleving daarom kan bewijzen, is zijn medemens bevrijden van alle materiële problemen door hem te onderwijzen over Kṛṣṇa. Op die manier is een zuivere toegewijde bezig met devotionele dienst aan de Heer en zo is de Heer, via de zuivere toegewijde, zelfs voor gewone mensen zeer genadig. We kunnen ons nu voorstellen hoe genadig Kṛṣṇa is voor degenen die dienst aan Hem verrichten en alles voor Hem riskeren. Het staat daarom vast dat zulke personen na het verlaten van hun lichaam de allerhoogste planeet zullen bereiken.

Kṛṣṇov bhakta je prijateljski do vsakogar. Zato je tu rečeno, da nima sovražnika (nirvairaḥ). Kako to? Kṛṣṇov bhakta ve, da je vdano služenje edino, ki lahko reši človeka vseh življenjskih problemov. To ve iz lastne izkušnje, zato bi rad, da za metodo zavesti Kṛṣṇe izvedo vsi ljudje. V zgodovini se je velikokrat zgodilo, da so Gospodovi bhakte tvegali življenja, da bi razširili zavest Boga. Najbolj znan je primer gospoda Jezusa Kristusa. Brezbožneži so ga križali in on je žrtvoval svoje življenje za širjenje zavesti Boga. Seveda ne bi smeli misliti, da je bil ubit. Tudi v zgodovini Indije je veliko podobnih primerov, recimo Ṭhākura Haridāsa in Prahlāda Mahārāja. Zakaj so ti bhakte tvegali življenja? Da bi razširili zavest Kṛṣṇe, kar pa ni lahka naloga. Kdor je zavesten Kṛṣṇe, ve, da ljudje trpijo zato, ker so pozabili na svoj večni odnos s Kṛṣṇo. Največ, kar lahko storimo za človeštvo, je torej, da svoje bližnje rešimo vseh materialnih problemov. Na ta način čisti bhakta služi Gospodu. Lahko si predstavljamo, kako milosten je Kṛṣṇa do tistih, ki Mu služijo in pri tem vse tvegajo Zanj. Zato taki bhakte po smrti nedvomno dosežejo najvišji planet duhovnega sveta.

Om dit hoofdstuk samen te vatten: Kṛṣṇa toonde Zijn kosmische gedaante, die een tijdelijke manifestatie is, en ook de gedaante van de tijd, die alles verslindt, en Hij toonde zelfs de vierarmige gedaante van Viṣṇu. Kṛṣṇa is dus de oorsprong van al deze gedaanten. Kṛṣṇa is niet een gedaante van de oorspronkelijke viśva-rūpa of van Viṣṇu. Kṛṣṇa is de oorsprong van alle gedaanten. Er zijn honderden en duizenden Viṣṇu’s, maar voor een toegewijde is geen enkele gedaante van Kṛṣṇa zo belangrijk als de oorspronkelijke gedaante van de twee-armige Śyāmasundara. In de Brahma-saṁhitā staat dat zij die met liefde en devotie gehecht zijn aan de gedaante van Kṛṣṇa als Śyāmasundara, Hem altijd kunnen zien in het hart en dat ze niets anders kunnen zien. De betekenis van dit elfde hoofdstuk is daarom dat men moet begrijpen dat de gedaante van Kṛṣṇa de allerhoogste en meest essentiële is.

Kṛṣṇa je, če povzamemo, pokazal Arjuni Svoje začasno kozmično telo ter se pojavil pred njim v podobi vsepožirajočega časa in tudi kot štiriroki Viṣṇu. Kṛṣṇa je torej izvor vseh teh pojavnih oblik in ni manifestacija izvorne viśva-rūpe ali Viṣṇuja. Kṛṣṇa je izvor vseh drugih podob Boga. Obstaja na stotine in tisoče Viṣṇujev, toda za bhakto je pomembna samo Kṛṣṇova izvorna podoba, dvoroki Śyāmasundara. V Brahma-saṁhiti je rečeno, da tisti, ki so z ljubeznijo in vdanostjo privrženi Kṛṣṇi v podobi Śyāmasundare, v srcu zmeraj vidijo samo Njega in nič drugega. Razumeti moramo torej, da je podoba Kṛṣṇe glavna in najvišja podoba Boga. To je smisel enajstega poglavja Bhagavad-gīte.

Zo eindigen de commentaren van Śrī Śrīmad A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupāda bij het elfde hoofdstuk van Śrīmad Bhagavad-gītā, getiteld ‘De kosmische gedaante’.

Tako se končajo Bhaktivedantova pojasnila enajstega poglavja Śrīmad Bhagavad-gīte z naslovom "Kozmično telo".