STIH 8

VERZ 8

Tekst

Besedilo

paritrāṇāya sādhūnāṁ
vināśāya ca duṣkṛtām
dharma-saṁsthāpanārthāya
sambhavāmi yuge yuge

Synonyms

paritrāṇāya – da bih izbavio; sādhūnām – bhakte; vināśāya – da bih uništio; ca – i; duṣkṛtām – nevjernike; dharma – načela religije; saṁsthāpana-arthāya – da bih ponovno uspostavio; sambhavāmi – pojavljujem se; yuge – milenij; yuge – za milenijom.

paritrāṇāya – za odrešenje; sādhūnām – bhakt; vināśāya – za uničenje; ca – in; duṣkṛtām – nevernikov; dharma – religiozna načela; saṁsthāpana-arthāya – da bi znova vzpostavil; sambhavāmi – se pojavljam; yuge – v veku; yuge – za vekom.

Translation

Da bih izbavio pobožne, uništio bezbožne i ponovno uspostavio načela religije, pojavljujem se milenij za milenijem.

Da bi odrešil pobožne, uničil nevernike in znova vzpostavil religiozna načela, se vek za vekom pojavljam v materialnem svetu.

Purport

SMISAO: Prema Bhagavad-gīti sādhu (sveta osoba) je čovjek svjestan Kṛṣṇe. Netko može izgledati bezbožno, ali ako je u potpunosti svjestan Kṛṣṇe, trebamo ga smatrati sādhuom. Duṣkṛtām se odnosi na one koji ne mare za svjesnost Kṛṣṇe. Takvi su nevjernici opisani kao budale i najniži od ljudi, iako ih može krasiti svjetovna naobrazba. Za razliku od njih, osoba koja je potpuno zaokupljena svjesnošću Kṛṣṇe prihvaća se kao sādhu, iako možda nije ni učena ni veoma obrazovana. Što se tiče ateista, Svevišnji se Gospodin ne mora pojaviti takav kakav jest da bi ih uništio, kao što je uništio demone Rāvaṇu i Kaṁsu. On ima mnogo posrednika koji mogu uništiti demone. Gospodin se pojavljuje napose zato da bi zadovoljio Svoje neokaljane bhakte, koje demoni uvijek progone. Demon uvijek uznemirava bhaktu, čak i kada je bhakta njegov rođak. Premda je Prahlāda Mahārāja bio Hiraṇyakaśipuov sin, njegov ga je otac proganjao. Kṛṣṇina majka Devakī bila je Kaṁsina sestra, ali je zajedno sa svojim mužem Vasudevom bila mučena samo zato što se Kṛṣṇa trebao roditi kao njihov sin. Gospodin Kṛṣṇa pojavio se prvenstveno kako bi izbavio Devakī, a ne da bi ubio Kaṁsu, ali je i jedno i drugo učinio istodobno. Zato je ovdje rečeno da se Gospodin pojavljuje u različitim inkarnacijama kako bi izbavio bhakte i ubio nevjerne demone.

Bhagavad-gītā pravi, da je sādhu (svet človek) tisti, ki je zavesten Kṛṣṇe. Navidez je lahko nereligiozen, toda če ima vse odlike Kṛṣṇe zavestnega človeka, moramo vedeti, da je sādhu. Beseda duṣkṛtām se nanaša na tiste, ki se ne zanimajo za zavest Kṛṣṇe. Za take nevernike (duṣkṛtām) je rečeno, da so nerazumni in najnižji med ljudmi, čeprav so morda posvetno izobraženi; kdor se povsem posveti dejavnostim zavesti Kṛṣṇe, pa je sādhu, tudi če ni učen in omikan. Da bi Vsevišnji Gospod uničil ateiste, se Mu ni treba osebno pojaviti, kar je storil, ko je ubil demona Rāvaṇo in Kaṁso. Gospod ima veliko predstavnikov, ki so sposobni premagati demone, sam pa se pojavi posebej zato, da bi rešil Svoje čiste bhakte, ki jih demoni neprestano preganjajo. Demon vznemirja bhakto, tudi če je bhakta njegov sorodnik. Prahlāda Mahārāja je bil sin Hiraṇyakaśipuja, vendar ga je ta kljub temu preganjal. Kaṁsa pa je mučil svojo sestro, Kṛṣṇovo mati Devakī, in njenega moža Vasudevo, ker naj bi se jima rodil Kṛṣṇa. Gospod Kṛṣṇa se je pojavil predvsem zato, da bi rešil Devakī, ne pa ubil Kaṁso, vendar je storil oboje hkrati. Zato je v tem verzu rečeno, da se Gospod pojavlja v materialnem svetu v raznih inkarnacijah, da bi odrešil bhakte in uničil neverne demone.

U Caitanya-caritāmṛti Kṛṣṇadāse Kavirāje sljedeći stihovi (Madhya 20.263–264) sažeto opisuju ta načela inkarnacije:

Kaj so inkarnacije, na kratko opisujeta naslednja verza iz Caitanya-caritāmṛte (Madhya 20.263–264) Kṛṣṇadāse Kavirāje:

sṛṣṭi-hetu yei mūrti prapañce avatare
sei īśvara-mūrti ‘avatāra’ nāma dhare

māyātīta paravyome sabāra avasthāna
viśve avatari’ dhare ‘avatāra’ nāma

„Avatāra, inkarnacija Boga, silazi iz Božjeg Carstva da bi se očitovala u materijalnom svijetu. Oblik Božanske Osobe koja se tako pojavljuje zove se inkarnacija ili avatāra. Takve inkarnacije prebivaju u duhovnom svijetu, Božjem Carstvu. Kad se pojave u materijalnom svijetu, nazivaju se avatāre."

„Avatāra ali inkarnacija Boga sestopi iz Božjega kraljestva v materialni svet. To podobo, v kateri sestopi Božanska Osebnost, imenujemo inkarnacija ali avatāra. Take inkarnacije prebivajo v duhovnem svetu, v kraljestvu Boga. Ko pridejo v materialno stvarstvo, se imenujejo avatāre.“

Postoje razne vrste avatāra: puruṣāvatāre, guṇāvatāre, līlāvatāre, śakty-āveśa avatāre, manvantara-avatāre i yugāvatāre, koji se pojavljuju u cijelom svemiru po utvrđenu redu, ali Gospodin Kṛṣṇa je prvobitni Gospodin, izvor svih avatāra. Śrī Kṛṣṇa se pojavljuje kako bi oslobodio tjeskobe čiste bhakte, koji Ga žarko žele vidjeti u Njegovim izvornim zabavama u Vṛndāvani. Stoga je glavna namjera Kṛṣṇa avatāre zadovoljiti Svoje neokaljane bhakte.

Avatāre so različnih vrst: puruṣāvatāre, guṇāvatāre, līlāvatāre, śakty-āveśa avatāre, manvantara-avatāre in yugāvatāre. Vse se po ustaljenem redu pojavljajo po vsem vesolju. Gospod Kṛṣṇa pa je prvobitni Gospod, izvor vseh avatār, in sestopi v materialni svet posebej zato, da bi Svoje čiste bhakte, ki si Ga zelo želijo videti v Njegovih izvornih zabavah v Vṛndāvani, odrešil tesnobe. Glavni namen avatāre Gospoda Kṛṣṇe je torej, da zadovolji Svoje čiste bhakte.

Gospodin kaže da se inkarnira u svakom mileniju. To znači da se inkarnira i u dobu Kali. Kao što je rečeno u Śrīmad-Bhāgavatamu, inkarnacija u dobu Kali je Gospodin Caitanya Mahāprabhu, koji je pokretom saṅkīrtane (skupnim pjevanjem svetih imena) raširio obožavanje Kṛṣṇe i svjesnost Kṛṣṇe po čitavoj Indiji. On je pretkazao da će kult saṅkīrtane preplaviti čitav svijet, šireći se od sela do sela, od grada do grada. Gospodin Caitanya posredno je opisan na prikriven način kao inkarnacija Kṛṣṇe, Božanske Osobe, u povjerljivim dijelovima razotkrivenih spisa, kao što su Upaniṣade, Mahābhārata i Bhāgavatam. Bhakte Gospodina Kṛṣṇe jako privlači saṅkīrtana pokret Gospodina Caitanye. Ovaj Gospodinov avatāra ne ubija bezbožnike, već ih Svojom bezuzročnom milošću izbavlja.

Gospod pravi, da sestopi v vsaki dobi, torej tudi v dobi kali. V Śrīmad-Bhāgavatamu je rečeno, da je inkarnacija za dobo kali Gospod Caitanya Mahāprabhu, ki je z gibanjem saṅkīrtane (skupinskim petjem svetih imen) razširil čaščenje Kṛṣṇe in metodo zavesti Kṛṣṇe po vsej Indiji. Napovedal je, da se bo gibanje saṅkīrtane razširilo po vsem svetu, v vsako mesto in v vsako vas. V zaupnih delih svetih spisov, kot so Upaniṣade, Mahābhārata in Bhāgavatam, je Gospod Caitanya samo posredno opisan kot inkarnacija Kṛṣṇe, Božanske Osebnosti. Njegovo gibanje saṅkīrtane zelo privlači bhakte Gospoda Kṛṣṇe. Ta Gospodov avatāra nevernikov ne ubija, temveč jih s Svojo brezvzročno milostjo odrešuje.