Skip to main content

VERZ 28

TEXT 28

Besedilo

Verš

aśraddhayā hutaṁ dattaṁ
tapas taptaṁ kṛtaṁ ca yat
asad ity ucyate pārtha
na ca tat pretya no iha
aśraddhayā hutaṁ dattaṁ
tapas taptaṁ kṛtaṁ ca yat
asad ity ucyate pārtha
na ca tat pretya no iha

Synonyms

Synonyma

aśraddhayā – brez vere; hutam – darovano v žrtvovanju; dattam – dano; tapaḥ – askeza; taptam – opravljeno; kṛtam – prirejeno; ca – tudi; yat – to, kar; asat – lažno; iti – tako; ucyate – rečeno je, da je; pārtha – o Pṛthin sin; na – nikoli; ca – tudi; tat – to; pretya – po smrti; na u – niti; iha – v tem življenju.

aśraddhayā — bez víry; hutam — obětované; dattam — dané; tapaḥ — askeze; taptam — podstoupené; kṛtam — prováděné; ca — také; yat — to, co; asat — nepravé; iti — takto; ucyate — je řečeno, že je; pārtha — ó synu Pṛthy; na — nikdy; ca — také; tat — to; pretya — po smrti; na u — ani; iha — za tohoto života.

Translation

Překlad

Žrtvovanja, dajanje miloščine in askeza, pri katerih je človek brez vere v Vsevišnjega, o Pṛthin sin, so začasni. Take dejavnosti se imenujejo „asat“ in ne prinesejo koristi ne v tem ne v naslednjem življenju.

Každá oběť, dobročinnost nebo askeze prostá víry v Nejvyššího je pomíjivá, synu Pṛthy. Nazývá se asat a nepřináší nic v tomto ani v příštím životě.

Purport

Význam

Vsaka dejavnost – pa naj bo to prirejanje žrtvovanj, dajanje miloščine, askeza ali kar koli drugega – je brezkoristna, če je ne opravljamo s transcendentalnim motivom. Zato je v tem verzu rečeno, da je tako delovanje ničvredno. Vsa svoja dejanja bi morali posvetiti Vsevišnjemu in jih opravljati z zavestjo Kṛṣṇe. Brez vere v Vsevišnjega in brez dobrega vodstva bo naše delovanje zmeraj brezplodno. Vsi vedski spisi govorijo o tem, da bi morali imeti vero v Vsevišnjega. Iz Ved je jasno, da je cilj življenja razumeti Kṛṣṇo. Kdor ne poskuša doseči tega cilja, ne more doseči popolnosti. Zato je najbolje, da od samega začetka pod vodstvom verodostojnega duhovnega učitelja delujemo za Kṛṣṇo. Tako nas bo zmeraj spremljal uspeh.

Cokoliv postrádá transcendentální cíl-ať je to oběť, dobročinnost či askeze-je bezcenné. Proto jsou zde takové činnosti prohlášeny za hodné zavržení. Vše je třeba dělat pro Nejvyššího, s vědomím Kṛṣṇy. Bez této víry a správného vedení se nikdy neobjeví žádné výsledky. Víru v Nejvyššího doporučují všechna védská písma a konečným cílem při následování všech védských pokynů je poznat Kṛṣṇu. Nikdo nemůže dosáhnout úspěchu, jestliže opomíjí tuto zásadu. Nejlépe je proto hned zpočátku jednat s vědomím Kṛṣṇy pod vedením pravého duchovního učitele. Potom bude vše úspěšné.

Ljudi v pogojenem stanju zanima čaščenje polbogov, duhov in yakṣ, kakršen je Kuvera. Guṇa vrline je boljša od strasti in nevednosti, kdor deluje za Kṛṣṇo, pa je onstran vseh treh guṇ materialne narave. Obstaja sicer metoda postopnega duhovnega napredovanja, toda na najboljši poti je tisti, ki se po zaslugi druženja s čistimi bhaktami takoj posveti metodi zavesti Kṛṣṇe. To pot nam v tem poglavju priporoča tudi Kṛṣṇa. Da bi jo lahko uspešno prehodili, moramo najprej poiskati verodostojnega duhovnega učitelja in se pod njegovim vodstvom izšolati. Potem bomo lahko razvili vero v Vsevišnjega. Vera sčasoma dozori v ljubezen do Boga in ta ljubezen je najvišji cilj vseh živih bitij. Zato bi se morali metodi zavesti Kṛṣṇe posvetiti brez odlašanja. To je sporočilo sedemnajstega poglavja.

V podmíněném stavu lidi přitahuje uctívání polobohů, duchů nebo Yakṣů, jako je Kuvera. Kvalita dobra je lepší než kvality vášně a nevědomosti, ale ten, kdo se uchýlí přímo k procesu rozvíjení vědomí Kṛṣṇy, je transcendentální vůči všem třem kvalitám hmotné přírody. I když existuje také proces postupného povznesení, nejlepší je prostřednictvím společnosti čistých oddaných začít ihned rozvíjet vědomí Kṛṣṇy. To je doporučeno v této kapitole. Aby se tímto způsobem dosáhlo úspěchu, je nutné nejprve nalézt pravého duchovního učitele a podstoupit průpravu pod jeho vedením. Pak je možné získat víru v Nejvyššího. Když tato víra časem dozraje, nazývá se láska k Bohu. Ta je konečným cílem živých bytostí. Proto je třeba přímo začít rozvíjet vědomí Kṛṣṇy-to je poselství sedmnácté kapitoly.

Tako se končajo Bhaktivedantova pojasnila sedemnajstega poglavja Śrīmad Bhagavad-gīte z naslovom "Vrste vere".

Takto končí Bhaktivedantovy výklady k sedmnácté kapitole Śrīmad Bhagavad-gīty, pojednávající o druzích víry.