Bhagavad-gītā, kakršna je 2.54
Devanagari
अर्जुन उवाच
स्थितप्रज्ञस्य का भाषा समाधिस्थस्य केशव ।
स्थितधीः किं प्रभाषेत किमासीत व्रजेत किम् ॥ ५४ ॥
स्थितप्रज्ञस्य का भाषा समाधिस्थस्य केशव ।
स्थितधीः किं प्रभाषेत किमासीत व्रजेत किम् ॥ ५४ ॥
Verse text
arjuna uvāca
sthita-prajñasya kā bhāṣā
samādhi-sthasya keśava
sthita-dhīḥ kiṁ prabhāṣeta
kim āsīta vrajeta kim
sthita-prajñasya kā bhāṣā
samādhi-sthasya keśava
sthita-dhīḥ kiṁ prabhāṣeta
kim āsīta vrajeta kim
Synonyms
arjunaḥ uvāca — Arjuna je rekel; sthita-prajñasya — tistega z neomajno zavestjo Kṛṣṇe; kā — kakšen; bhāṣā — jezik; samādhi-sthasya — tistega, ki je v transu; keśava — o Kṛṣṇa; sthita-dhīḥ — kdor je neomajno zavesten Kṛṣṇe; kim — kaj; prabhāṣeta — govori; kim — kako; āsīta — ostane miren; vrajeta — hodi; kim — kako.
Translation
Arjuna je rekel: O Kṛṣṇa, kakšne so lastnosti človeka, čigar zavest je tako prežeta s transcendenco? O čem govori in kako se izraža? Kako sedi in kako hodi?
Purport
Vsakdo ima glede na svoj položaj posebne značilnosti in tudi človek, zavesten Kṛṣṇe, govori, hodi, razmišlja, čuti itd. na poseben način. Kakor lahko po določenih značilnostih prepoznamo bogataša, bolnika ali učenjaka, ima tudi ravnanje človeka s transcendentalno zavestjo Kṛṣṇe posebne značilnosti. Te so opisane v Bhagavad-gīti. Posebej pomembno je, o čem Kṛṣṇe zavesten človek govori, kajti govor je pri človeku najpomembnejši. Rečeno je, da bedaka ne prepoznamo, dokler ne spregovori. Lepo oblečenega bedaka vsekakor ne prepoznamo, dokler ne začne govoriti, kakor hitro odpre usta, pa se izda. Prva značilnost Kṛṣṇe zavestnega človeka je, da govori samo o Kṛṣṇi in o stvareh, povezanih z Njim. Ostale značilnosti sledijo same od sebe in so opisane v naslednjih verzih.