Bhagavad-gītā, kakršna je 17.1
Devanagari
अर्जुन उवाच
ये शास्त्रविधिमुत्सृज्य यजन्ते श्रद्धयान्विता: ।
तेषां निष्ठा तु का कृष्ण सत्त्वमाहो रजस्तम: ॥ १ ॥
ये शास्त्रविधिमुत्सृज्य यजन्ते श्रद्धयान्विता: ।
तेषां निष्ठा तु का कृष्ण सत्त्वमाहो रजस्तम: ॥ १ ॥
Verse text
arjuna uvāca
ye śāstra-vidhim utsṛjya
yajante śraddhayānvitāḥ
teṣāṁ niṣṭhā tu kā kṛṣṇa
sattvam āho rajas tamaḥ
ye śāstra-vidhim utsṛjya
yajante śraddhayānvitāḥ
teṣāṁ niṣṭhā tu kā kṛṣṇa
sattvam āho rajas tamaḥ
Synonyms
arjunaḥ uvāca — Arjuna je dejal; ye — tisti, ki; śāstra-vidhim — predpise svetih spisov; utsṛjya — ko zavržejo; yajante — častijo; śraddhayā — s čvrsto vero; anvitāḥ — obdarjeni; teṣām — njih; niṣṭhā — vera; tu — toda; kā — kakšna; kṛṣṇa — o Kṛṣṇa; sattvam — v vrlini; āho — ali pa; rajaḥ — v strasti; tamaḥ — v nevednosti.
Translation
Arjuna je vprašal: O Kṛṣṇa, kakšen je položaj tistih, ki se ne ravnajo po predpisih svetih spisov, temveč si izmišljajo lastne metode čaščenja? Pod vplivom katere guṇe so: vrline ali strasti ali nevednosti?
Purport
V devetintridesetem verzu četrtega poglavja je rečeno, da si človek, ki se z vero posveti določeni obliki čaščenja, postopoma pridobi znanje, doseže najvišjo popolnost in tako uživa mir in srečo. V šestnajstem poglavju je bilo pojasnjeno, da se tisti, ki ne ravna skladno s predpisi svetih spisov, imenuje asura ali demon, kdor verno upošteva pravila spisov, pa deva ali polbog. Kakšen pa je položaj človeka, ki se z vero drži pravil, katerih ne najdemo v svetih spisih? Arjuna bi rad, da mu Kṛṣṇa odgovori na to vprašanje. Ali ljudje, ki razglasijo za Boga nekoga izmed sebi enakih in ga z vero častijo, delujejo v vrlini ali v strasti ali v nevednosti? Ali lahko dosežejo popolnost življenja? Si lahko pridobijo pravo znanje in dosežejo najvišjo popolnost? So prizadevanja tistih, ki se ne držijo pravil svetih spisov, temveč verujejo v kaj drugega ter častijo bogove, polbogove in ljudi, uspešna? To so vprašanja, ki jih je Arjuna postavil Kṛṣṇi.