Bhagavad-gītā, kakršna je 10.20
Besedilo
sarva-bhūtāśaya-sthitaḥ
aham ādiś ca madhyaṁ ca
bhūtānām anta eva ca
Synonyms
aham – Jaz; ātmā – duša; guḍākeśa – o Arjuna; sarva-bhūta – vseh živih bitij; āśaya-sthitaḥ – prebivajoča v srcu; aham – Jaz; ādiḥ – poreklo; ca – tudi; madhyam – sredina; ca – tudi; bhūtānām – vseh živih bitij; antaḥ – konec; eva – vsekakor; ca – in.
Translation
O Arjuna, Jaz sem Nadduša, ki prebiva v srcu vsakega živega bitja. Začetek, sredina in konec vseh bitij sem.
Purport
Kṛṣṇa je v tem verzu ogovoril Arjuno z Guḍākeśa, kar pomeni „tisti, ki je premagal temo spanja“. Kdor spi v temi nevednosti, ne more razumeti, kako se Vsevišnja Božanska Osebnost v materialnih in duhovnih svetovih pojavlja v raznolikih podobah. Ime, s katerim je Kṛṣṇa ogovoril Arjuno, ima torej poseben pomen. Ker je Arjuna nad temo nevednosti, je Kṛṣṇa, Božanska Osebnost, pristal na to, da mu opiše Svoje raznolike pojavne oblike.
Kṛṣṇa najprej pravi Arjuni, da je v obliki Svoje prve emanacije duša vsega vesolja. Pred stvarjenjem materialnega sveta se iz popolne emanacije Vsevišnjega Gospoda pojavijo inkarnacije, imenovane puruṣe. Gospod je tako začetek vsega, zato je ātmā, duša mahat-tattve ali celote elementov, ki sestavljajo vesolje. Celota materialnih elementov, mahat-tattva, ni vzrok stvarjenja. Vanjo vstopi Mahā-Viṣṇu in On je duša materialnega vesolja. Ko vstopi v univerzume materialnega sveta, se pojavi tudi kot Nadduša v srcu vsakega živega bitja. Iz izkušenj vemo, da individualno telo živi, ker je v njem prisotna duhovna iskra. Brez nje se telo ne more razvijati. Materialno stvarstvo pa se ne more razvijati, če vanj ne vstopi Vrhovna Duša, Kṛṣṇa. V Subala Upaniṣadi je rečeno: prakṛty-ādi-sarva-bhūtāntar-yāmī sarva-śeṣī ca nārāyaṇaḥ – „Vsevišnja Božanska Osebnost kot Nadduša prebiva v vseh univerzumih pojavnega sveta.“
Opis treh puruṣa-avatār najdemo v Śrīmad-Bhāgavatamu in v Sātvata-tantri. Viṣṇos tu trīṇi rūpāṇi puruṣākhyāny atho viduḥ: Vsevišnja Božanska Osebnost se v materialnem svetu pojavi v treh oblikah: kot Kāraṇodakaśāyī Viṣṇu, Garbhodakaśāyī Viṣṇu in Kṣīrodakaśāyī Viṣṇu. Mahā-Viṣṇu ali Kāraṇodakaśāyī Viṣṇu je opisan v Brahma-saṁhiti (5.47). Yaḥ kāraṇārṇava-jale bhajati sma yoga-nidrām: Vsevišnji Gospod, Kṛṣṇa, vzrok vseh vzrokov, leže v vesoljni ocean kot Mahā-Viṣṇu. Vsevišnja Božanska Osebnost je torej začetek univerzuma, vzdrževalec vsega v njem in tisti, ki uniči vse pojavne oblike energije.