Skip to main content

TEKST 16

VERZ 16

Tekst

Besedilo

kiṁ karma kim akarmeti
kavayo ’py atra mohitāḥ
tat te karma pravakṣyāmi
yaj jñātvā mokṣyase ’śubhāt
kiṁ karma kim akarmeti
kavayo ’py atra mohitāḥ
tat te karma pravakṣyāmi
yaj jñātvā mokṣyase ’śubhāt

Synonyms

Synonyms

kim – czym jest; karma – działanie; kim – czym jest; akarma – bierność; iti – w ten sposób; kavayaḥ – inteligentni; api – również; atra – w tej sprawie; mohitāḥ – są zdezorientowane; tat – to; te – tobie; karma – praca; pravakṣyāmi – wytłumaczę; yat – którą; jñātvā – znając; mokṣyase – będziesz wyzwolony; aśubhāt – od złego losu.

kim – kaj je; karma – delovanje; kim – kaj je; akarma – nedelovanje; iti – tako; kavayaḥ – inteligentni; api – tudi; atra – glede tega; mohitāḥ – zmedeni; tat – to; te – tebi; karma – delovanje; pravakṣyāmi – bom pojasnil; yat – kar; jñātvā – poznavajoč; mokṣyase – boš osvobojen; aśubhāt – od nesreče.

Translation

Translation

Nawet inteligentni nie są zdecydowani co do tego, co jest czynem a co bezczynem. Więc wytłumaczę ci teraz, czym czyn jest, a posiadłszy tę wiedzę, wyzwolony będziesz od złego losu.

Celo inteligentni ljudje se zmedejo, ko poskušajo ugotoviti, kaj je delovanje in kaj nedelovanje. Zdaj ti bom pojasnil, kaj je delovanje. S tem znanjem se boš osvobodil vse nesreče.

Purport

Purport

ZNACZENIE:
 
Praca w świadomości Kṛṣṇy powinna być wykonywana zgodnie z przykładami wcześniejszych bona fide wielbicieli. Poleca to werset piętnasty. Werset następny tłumaczy, dlaczego działanie takie nie powinno być niezależne.

Kdor poskuša postati zavesten Kṛṣṇe, se mora pri svojem delovanju ravnati po zgledu velikih bhakt iz preteklosti, kar Kṛṣṇa svetuje v petnajstem verzu. Zakaj ne sme delovati neodvisno, pojasnjuje naslednji verz.

Aby działać w świadomości Kṛṣṇy, należy poddać się prowadzeniu przez osoby autoryzowane, pochodzące z sukcesji uczniów. Zostało to już wyjaśnione na początku tego rozdziału. O systemie świadomości Kṛṣṇy został początkowo pouczony bóg słońca, bóg słońca wytłumaczył go swemu synowi Manu, a Manu z kolei wytłumaczył go swemu synowi Ikṣvāku. W ten sposób system ten rozpowszechniany jest na Ziemi od niepamiętnych czasów. Zatem należy iść w ślady wcześniejszych autorytetów, pochodzących z linii sukcesji uczniów. W przeciwnym razie nawet najbardziej inteligentni ludzie będą zdezorientowani co do wzorcowego działania w świadomości Kṛṣṇy. Dlatego Pan postanowił bezpośrednio pouczyć Arjunę o świadomości Kṛṣṇy; każdy więc, kto bierze przykład z Arjuny, z pewnością nie zostaje zwiedziony.

Kot je rečeno na začetku tega poglavja, potrebujemo pri delovanju po načelih zavesti Kṛṣṇe vodstvo pooblaščenih oseb iz nasledstva duhovnih učiteljev. Metodo zavesti Kṛṣṇe je Kṛṣṇa najprej opisal bogu Sonca, ta jo je pojasnil svojemu sinu Manuju, Manu pa svojemu sinu Ikṣvākuju. Na Zemlji je znana že od tega davnega časa. Slediti je treba torej zgledu prejšnjih avtoritet iz nasledstva duhovnih učiteljev, sicer bodo tudi najinteligentnejši ljudje zmedeni in ne bodo vedeli, kako pravilno delovati po načelih zavesti Kṛṣṇe. Gospod se je zato odločil, da Arjuno sam pouči o zavesti Kṛṣṇe. Kdor gre po Arjunovih stopinjah, zagotovo ne bo zmeden, kajti Arjuna je dobil navodila od samega Gospoda.

Zostało powiedziane, że zwyczajów religijnych nie może ustanowić osoba posiadająca niedoskonałą wiedzę empiryczną. W rzeczywistości zasady religijne może ustanowić tylko Sam Pan. Dharmaṁ tu sākṣād bhagavat-praṇītam (Bhāgavatam 6.3.19). Nikt nie może stworzyć zasad religijnych za pomocą niedoskonałych spekulacji. Należy brać przykład z wielkich autorytetów, takich jak Brahmā, Śiva, Nārada, Manu, Kumārowie, Kapila, Prahlāda, Bhīṣma, Śukadeva Gosvāmī, Yamarāja, Janaka, i Bali Mahārāja. Za pomocą spekulacji umysłowych nie można stwierdzić, co jest religią albo samorealizacją. Dlatego, dzięki bezprzyczynowej łasce dla Swoich wielbicieli, Pan bezpośrednio tłumaczy Arjunie, czym jest czyn, a czym jest bezczyn. Tylko czyny pełnione w świadomości Kṛṣṇy są w stanie uwolnić spełniającą je osobę z sideł egzystencji materialnej.

Rečeno je, da z nepopolnim eksperimentalnim znanjem ni mogoče začrtati poti religije. Načela religije lahko postavi samo Gospod. Dharmaṁ tu sākṣād bhagavat-praṇītam. (Bhāg. 6.3.19) Nihče ne more določiti religioznih načel s svojim nepopolnim umovanjem. Iti moramo po poti velikih avtoritet, kot so Brahmā, Śiva, Nārada, Manu, Kumāre, Kapila, Prahlāda, Bhīṣma, Śukadeva Gosvāmī, Yamarāja, Janaka in Bali Mahārāja. Z naprezanjem uma ne moremo določiti, kaj je religija oziroma s kakšno metodo je mogoče doseči samospoznanje. Zato je Gospod iz brezvzročne milosti do Svojih bhakt sam pojasnil Arjuni, kaj je delovanje in kaj je nedelovanje. Samo delovanje z zavestjo Kṛṣṇe lahko človeka reši ujetosti v materialni svet.