Bhagavad-gītā, kakršna je 3.6
Besedilo
ya āste manasā smaran
indriyārthān vimūḍhātmā
mithyācāraḥ sa ucyate
Synonyms
karma-indriyāṇi – pet čutil za delovanje; saṁyamya – obvladujoč; yaḥ – vsakdo, kdor; āste – ostane; manasā – z umom; smaran – misleč na; indriya-arthān – predmete čutne zaznave; vimūḍha – nespametna; ātmā – duša; mithyā-ācāraḥ – dvoličnež; saḥ – on; ucyate – se imenuje.
Translation
Kdor obvladuje čute za delovanje, vendar se z umom zadržuje na predmetih čutne zaznave, vsekakor slepi samega sebe in velja za dvoličneža.
Purport
Obstaja veliko dvoličnežev, ki nočejo delati za Kṛṣṇo, temveč se pretvarjajo, da meditirajo, v resnici pa razmišljajo o čutnem uživanju. Da bi preslepili svoje intelektualne privržence, včasih govorijo o suhoparni filozofiji in so po besedah tega verza največji prevaranti. Za človeka, ki si želi čutnega uživanja, je bolje, da deluje v skladu s svojim družbenim položajem. Dokler se drži pravil svojega družbenega stanu, se lahko kljub vsemu postopoma očisti. Kdor se izdaja za yogīja, v resnici pa ga zanimajo predmeti za zadovoljevanje čutov, je vsekakor največji slepar, čeprav včasih govori o filozofiji. Njegovo znanje nima vrednosti, saj sadove znanja takega grešnega človeka pobere Gospodova slepilna energija. Um takega prevaranta je zmeraj nečist, zato nima njegova predstava jogijske meditacije nobene vrednosti.