Bhagavad-gītā, kakršna je 5.18

Kdor je zavesten Kṛṣṇe, ne dela razlike med živimi bitji v različnih življenjskih vrstah oziroma ljudmi iz različnih kast. Brāhmaṇa in človek, ki ne pripada nobeni kasti, imata različna družbena položaja, pes, krava in slon pa pripadajo različnim življenjskim vrstam. Toda zaradi njihovega odnosa z Vsevišnjim so te razlike za učenega transcendentalista nepomembne, kajti Vsevišnji Gospod je v obliki Svoje popolne emanacije, Paramātme, prisoten v srcu vsakega živega bitja. Kdor razume Vsevišnjega na ta način, ima pravo znanje. Gospod ima vsakogar za Svojega prijatelja, zato je enako ljubezniv do vsakega živega bitja, ne glede na to, kateri kasti oziroma življenjski vrsti pripada njegovo telo. Kot Paramātmā vselej, v vseh okoliščinah spremlja živo bitje. Paramātmā je prisotna tako v človeku, ki ne pripada nobeni kasti, kakor v brāhmaṇi, čeprav se njuni telesi razlikujeta. Telesa so materialni proizvodi različnih guṇ materialne narave, duša in Nadduša v telesu pa sta iste duhovne narave. Duša in Nadduša sta si kvalitativno sicer podobni, kvantitativno pa ne, kajti individualna duša je prisotna samo v enem telesu, Paramātmā pa v vseh. Kṛṣṇe zavesten človek to dobro ve, zato ima resnično znanje in na vse gleda z enakimi očmi. Duša in Nadduša sta si podobni: obe sta zavestni, večni in blaženi. Razlikujeta pa se po tem, da je zavest individualne duše omejena na eno telo, Nadduša pa se zaveda vseh teles. Nadduša prebiva v telesih vseh živih bitij, ne glede na to, kateri življenjski vrsti pripadajo.