Bhagavad-gītā, kakršna je 5.1
Devanagari
अर्जुन उवाच
सन्न्यासं कर्मणां कृष्ण पुनर्योगं च शंससि ।
यच्छ्रेय एतयोरेकं तन्मे ब्रूहि सुनिश्चितम् ॥ १ ॥
सन्न्यासं कर्मणां कृष्ण पुनर्योगं च शंससि ।
यच्छ्रेय एतयोरेकं तन्मे ब्रूहि सुनिश्चितम् ॥ १ ॥
Verse text
arjuna uvāca
sannyāsaṁ karmaṇāṁ kṛṣṇa
punar yogaṁ ca śaṁsasi
yac chreya etayor ekaṁ
tan me brūhi su-niścitam
sannyāsaṁ karmaṇāṁ kṛṣṇa
punar yogaṁ ca śaṁsasi
yac chreya etayor ekaṁ
tan me brūhi su-niścitam
Synonyms
arjunaḥ uvāca — Arjuna je rekel; sannyāsam — odpoved; karmaṇām — vsem dejanjem; kṛṣṇa — o Kṛṣṇa; punaḥ — znova; yogam — vdano služenje; ca — tudi; śaṁsasi — poveličuješ; yat — katero; śreyaḥ — koristnejše; etayoḥ — od obojega; ekam — eno; tat — to; me — meni; brūhi — prosim, povej; su-niścitam — dokončno.
Translation
Arjuna je rekel: O Kṛṣṇa, najprej praviš, naj se odpovem delovanju, potem pa mi priporočaš delovanje z vdanostjo. Prosim Te, da mi zdaj dokončno poveš, kaj je boljše.
Purport
V tem poglavju Bhagavad-gīte Gospod pravi, da je vdano služenje boljše od suhoparnega filozofskega razglabljanja. Vdano služenje je lažje, saj zaradi svoje transcendentalne narave človeka osvobodi posledic delovanja. Drugo poglavje vsebuje uvodno znanje o duši in njeni ujetosti v materialno telo. Pojasnjuje tudi, kako se lahko z buddhi-yogo ali vdanim služenjem te ujetosti rešimo. V tretjem poglavju je Gospod dejal, da človek, ki ima znanje, nima več nobene dolžnosti, v četrtem poglavju pa je Arjuni pojasnil, da je cilj vseh žrtvovanj pridobiti si znanje. Na koncu četrtega poglavja mu je svetoval, naj se prebudi in se oborožen s popolnim znanjem bojuje. Ker je Kṛṣṇa hkrati poudarjal pomembnost delovanja z vdanostjo in pomembnost nedelovanja s popolnim znanjem, je zmedel Arjuno in omajal njegovo odločnost. Arjuna razume, da odpovedovanje z znanjem vključuje prenehanje čutnega delovanja. Toda če človek vdano služi Gospodu, kako lahko potem preneha delovati? Arjuna torej misli, da sannyāsa ali odpovedovanje z znanjem zahteva popolno odsotnost delovanja, saj se mu zdita delovanje in odpovedovanje nezdružljiva. Videti je, da ni razumel, da delovanje s popolnim znanjem nima posledic in da je zato enako nedelovanju. Zato sprašuje, ali naj povsem preneha delovati ali naj deluje s popolnim znanjem.