Bhagavad-gītā, kakršna je 16.11-12
Devanagari
चिन्तामपरिमेयां च प्रलयान्तामुपाश्रिता: ।
कामोपभोगपरमा एतावदिति निश्चिता: ॥ ११ ॥
आशापाशशतैर्बद्धा: कामक्रोधपरायणा: ।
ईहन्ते कामभोगार्थमन्यायेनार्थसञ्चयान् ॥ १२ ॥
कामोपभोगपरमा एतावदिति निश्चिता: ॥ ११ ॥
आशापाशशतैर्बद्धा: कामक्रोधपरायणा: ।
ईहन्ते कामभोगार्थमन्यायेनार्थसञ्चयान् ॥ १२ ॥
Verse text
cintām aparimeyāṁ ca
pralayāntām upāśritāḥ
kāmopabhoga-paramā
etāvad iti niścitāḥ
pralayāntām upāśritāḥ
kāmopabhoga-paramā
etāvad iti niścitāḥ
āśā-pāśa-śatair baddhāḥ
kāma-krodha-parāyaṇāḥ
īhante kāma-bhogārtham
anyāyenārtha-sañcayān
kāma-krodha-parāyaṇāḥ
īhante kāma-bhogārtham
anyāyenārtha-sañcayān
Synonyms
cintām — strah in tesnobo; aparimeyām — neizmerno; ca — in; pralaya-antām — do smrti; upāśritāḥ — ki so se zatekli v; kāma-upabhoga — zadovoljevanje čutov; paramāḥ — najvišji cilj življenja; etāvat — tako; iti — na ta način; niścitāḥ — ki so se prepričali; āśā-pāśa — ujetost v mrežo upanja; śataiḥ — s stotinami; baddhāḥ — zvezani; kāma — poželenja; krodha — in jeze; parāyaṇāḥ — vedno v tem duhu; īhante — si želijo; kāma — poželenja; bhoga — čutnega uživanja; artham — zavoljo; anyāyena — prepovedano; artha — bogastva; sañcayān — kopičenje.
Translation
Menijo, da je glavni cilj človeškega življenja ugoditi čutom, zato jih do zadnjega dne prevzema neizmerna tesnoba. Ujeti v mrežo sto in tisoč želja ter preplavljeni s poželenjem in jezo si na nezakonit način pridobivajo denar, da bi z njim zadovoljili svoje čute.
Purport
Demoni mislijo, da je čutno uživanje najvišji cilj življenja, in o tem so prepričani do same smrti. Ne verjamejo niti v posmrtno življenje niti v to, da živo bitje skladno s svojo karmo ali delovanjem v tem svetu dobiva različna telesa. Njihovim načrtom ni konca. Kujejo jih drugega za drugim, vendar nobenega od njih ne uresničijo. Nekoč smo srečali človeka s tako demonsko miselnostjo, ki je celo tik pred smrtjo prosil zdravnika, naj mu podaljša življenje za štiri leta, saj še ni uresničil vseh svojih načrtov. Taki neumneži ne vedo, da jim zdravniki ne morejo podaljšati življenja niti za trenutek. Smrt pride in se ne ozira na naše želje. Zakoni narave živemu bitju ne pustijo uživati niti sekundo dalj, kot mu je odmerjeno.
Demoni ne verjamejo ne v Boga ne v Naddušo v srcu, in samo da bi zadovoljili čute, delujejo na vse mogoče grešne načine. Ne vedo, da v njihovem srcu prebiva priča vseh njihovih dejanj. Nadduša opazuje delovanje individualne duše. Upaniṣade primerjajo ti dve duši z dvema pticama, ki sedita na istem drevesu. Ena je dejavna ter zoba sladke in grenke plodove drevesa, druga pa jo opazuje. Toda ker demoni ne poznajo Ved in nimajo vere, mislijo, da lahko počnejo vse, kar jim bo prineslo čutne užitke. Za posledice takega delovanja jim ni mar.