Bhagavad-gītā, kakršna je 1.2

Dhṛtarāṣṭra je bil od rojstva slep, žal pa je bil tudi brez duhovne vizije. Dobro je vedel, da so njegovi sinovi prav tako slepi za religijo, in prepričan je bil, da se nikoli ne bodo mogli sporazumeti s Pāṇḍavami, ki so bili že od rojstva pobožni. Kljub temu ni zagotovo vedel, kakšen vpliv bo imelo romarsko mesto na njegove sinove, in Sañjaya je razumel, iz kakšnega nagiba je spraševal po stanju na bojišču. Zato je želel potrtega kralja opogumiti in mu je zagotovil, da njegovi sinovi ne bodo privolili v noben sporazum zaradi vpliva svetega mesta. Povedal mu je, da je njegov sin Duryodhana, potem ko je videl vojaško moč Pāṇḍav, takoj odšel k vrhovnemu poveljniku Droṇācāryi in ga obvestil o dejanskem stanju. Duryodhana je tukaj omenjen kot kralj, vendar je moral zaradi resnosti položaja kljub temu oditi k poveljniku. Bil je sicer pravi politik, vendar za svojo diplomatsko zunanjostjo ni mogel skriti strahu, ki ga je občutil ob pogledu na vojaško razporeditev Pāṇḍav.