Skip to main content

VERZ 40

TEXT 40

Besedilo

Text

śrī-bhagavān uvāca
pārtha naiveha nāmutra
vināśas tasya vidyate
na hi kalyāṇa-kṛt kaścid
durgatiṁ tāta gacchati
śrī-bhagavān uvāca
pārtha naiveha nāmutra
vināśas tasya vidyate
na hi kalyāṇa-kṛt kaścid
durgatiṁ tāta gacchati

Synonyms

Synonyms

śrī-bhagavān uvāca – Vsevišnji Gospod je rekel; pārtha – o Pṛthin sin; na eva – nikoli ni tako; iha – v materialnem svetu; na – nikoli; amutra – v naslednjem življenju; vināśaḥ – uničenje; tasya – njegovo; vidyate – obstaja; na – nikoli; hi – vsekakor; kalyāṇa-kṛt – kdor se ukvarja s srečo prinašajočimi dejavnostmi; kaścit – nihče; durgatim – k nesreči; tāta – Moj prijatelj; gacchati – gre.

śrī-bhagavān uvāca — die Höchste Persönlichkeit Gottes sprach; pārtha — o Sohn Pṛthās; na eva — niemals ist es so; iha — in dieser materiellen Welt; na — niemals; amutra — im nächsten Leben; vināśaḥ — Vernichtung; tasya — seine; vidyate — existiert; na — niemals; hi — gewiß; kalyāṇa-kṛt — jemand, der glückbringenden Tätigkeiten nachgeht; kaścit — jemand; durgatim — zur Erniedrigung; tāta — Mein Freund; gacchati — geht.

Translation

Translation

Vsevišnji Gospod je rekel: O Pṛthin sin, transcendentalist, ki se je posvetil srečo prinašajočim dejavnostim, ne propade ne v tem ne v naslednjem življenju. Tistega, ki dela dobro, prijatelj Moj, nikoli ne premaga zlo.

Die Höchste Persönlichkeit Gottes sprach: O Sohn Pṛthās, ein Transzendentalist, der glückbringenden Tätigkeiten nachgeht, wird weder in dieser Welt noch in der spirituellen Welt Vernichtung erleiden; wer Gutes tut, Mein Freund, wird niemals vom Schlechten besiegt.

Purport

Purport

Śrīmad-Bhāgavatamu (1.5.17) Śrī Nārada Muni takole poučuje Vyāsadevo:

ERLÄUTERUNG: Śrī Nārada Muni gibt Vyāsadeva im Śrīmad-Bhāgavatam (1.5.17) die folgende Unterweisung:

tyaktvā sva-dharmaṁ caraṇāmbujaṁ harer
bhajann apakvo ’tha patet tato yadi
yatra kva vābhadram abhūd amuṣya kiṁ
ko vārtha āpto ’bhajatāṁ sva-dharmataḥ
tyaktvā sva-dharmaṁ caraṇāmbujaṁ harer
bhajann apakvo ’tha patet tato yadi
yatra kva vābhadram abhūd amuṣya kiṁ
ko vārtha āpto ’bhajatāṁ sva-dharmataḥ

„Kdor opusti vse materialne upe in se popolnoma preda Vsevišnji Božanski Osebnosti, ničesar ne izgubi in ni v nobenem pogledu pogubljen. Kdor ni bhakta, pa lahko popolno opravlja vse svoje dolžnosti in kljub temu ne doseže ničesar.“ Tistemu, ki ima materialne cilje, je na voljo veliko dejavnosti; nekatere predpisujejo sveti spisi, druge pa so posvetne. Transcendentalist se mora zato, da bi duhovno napredoval oziroma razvil zavest Kṛṣṇe, odpovedati vsem materialnim dejavnostim. Morda kdo poreče, da lahko z negovanjem zavesti Kṛṣṇe doseže najvišjo popolnost samo človek, ki proces dovrši, da pa tisti, ki ne doseže popolnosti, izgubi tako v materialnem kakor v duhovnem smislu. V svetih spisih je rečeno, da mora človek, ki ne opravlja predpisanih dolžnosti, trpeti; kdor transcendentalnih dolžnosti ne opravlja pravilno, mora torej trpeti posledice svojega ravnanja. Bhāgavatam neuspešnemu transcendentalistu zagotavlja, da nima vzroka za skrbi. Četudi zaradi nepopolnega opravljanja svojih dolžnosti trpi, ničesar ne izgubi, kajti ugodne dejavnosti zavesti Kṛṣṇe niso nikoli pozabljene. Kdor jih opravlja, bo v naslednjem življenju nadaljeval, tudi če se rodi v neugledni družini. Človek, ki dosledno opravlja predpisane dolžnosti, pa ne bo nujno dosegel ugodnih rezultatov, če ni zavesten Kṛṣṇe.

„Wenn jemand alle materiellen Erwartungen aufgibt und völlig bei der Höchsten Persönlichkeit Gottes Zuflucht sucht, gibt es für ihn in keiner Hinsicht Verlust oder Erniedrigung. Ein Nichtgottgeweihter hingegen gewinnt nichts, selbst wenn er all seinen vorgeschriebenen Pflichten vollständig nachkommt.“

In materieller Hinsicht gibt es viele Tätigkeiten, die sowohl von den Schriften als auch von der Tradition vorgeschrieben werden, doch ein Transzendentalist sollte alle materiellen Tätigkeiten aufgeben, um spirituellen Fortschritt im Leben zu machen, das heißt um Kṛṣṇa-Bewußtsein zu entwickeln. Hier könnte der Einwand erhoben werden, daß man auf dem Pfad des Kṛṣṇa-Bewußtseins nur dann die höchste Vollkommenheit erreiche, wenn man ihn vollende, daß man aber sowohl in materieller als auch in spiritueller Hinsicht verliere, wenn man diese Stufe der Vollkommenheit nicht erreiche; und wenn es einem nicht gelinge, seine transzendentalen Tätigkeiten in vollkommener Weise auszuführen, sei man den Reaktionen unterworfen, die man laut den Schriften für die Nichterfüllung seiner vorgeschriebenen Pflichten erleiden müsse. Das Bhāgavatam jedoch versichert dem unvollkommenen Transzendentalisten, daß er sich keine Sorgen zu machen brauche. Selbst wenn er Reaktionen erleiden muß, weil er seine vorgeschriebenen Pflichten nicht vollkommen ausführte, ist er kein Verlierer, denn das glückspendende Kṛṣṇa-Bewußtsein wird niemals vergessen, und jemand, der einmal auf diese Weise tätig war, wird damit fortfahren, selbst wenn er im nächsten Leben in einer niedrigen Familie geboren wird. Wer andererseits aber nur streng den vorgeschriebenen Pflichten folgt, ohne Kṛṣṇa- Bewußtsein zu entwickeln, wird nicht unbedingt glückbringende Ergebnisse erreichen.

Smisel vsega povedanega je tale: človeštvo je mogoče razdeliti na dve skupini – na tiste, ki živijo v skladu s pravili svetih spisov, in tiste, ki se ne držijo nobenih pravil. Ljudje, ki kakor živali samo zadovoljujejo čute, ne da bi se zavedali, kaj jih čaka v naslednjem življenju, in ki ne razumejo, kako je mogoče doseči duhovno osvoboditev, spadajo v drugo skupino, tisti, ki opravljajo v svetih spisih predpisane dolžnosti, pa v prvo. Ljudje, ki ne upoštevajo predpisov – pa naj bodo civilizirani ali necivilizirani, izobraženi ali neizobraženi, močni ali pa šibki – so polni živalskih nagnjenj. Njihova dejanja jim ne prinašajo sreče, kajti dokler uživajo v jedi, spanju, branjenju in spolnosti, je njihovo življenje materialno in zato polno trpljenja. Tisti, ki upoštevajo predpise iz svetih spisov in tako postopoma razvijajo zavest Kṛṣṇe, pa nedvomno napredujejo proti popolnosti.

Dies soll im folgenden näher erläutert werden. Die Menschen können in zwei Gruppen unterteilt werden: diejenigen, die regulierenden Prinzipien folgen, und diejenigen, die keinen regulierenden Prinzipien folgen. Diejenigen, die nur nach tierischer Sinnenbefriedigung streben, ohne etwas von ihrem nächsten Leben oder von spiritueller Erlösung zu wissen, gehören zu den unregulierten Menschen. Und diejenigen, die den von den Schriften vorgeschriebenen Prinzipien und Pflichten folgen, werden zu den regulierten Menschen gezählt. Die unregulierten Menschen – ob zivilisiert oder unzivilisiert, gebildet oder ungebildet, stark oder schwach – sind voller tierischer Neigungen. Ihre Tätigkeiten sind niemals glückbringend, denn weil sie die tierischen Neigungen, wie Essen, Schlafen, Verteidigung und Geschlechtslust, genießen, bleiben sie fortwährend im materiellen Dasein, das immer leidvoll ist. Diejenigen hingegen, deren Leben durch die Unterweisungen der Schriften reguliert ist, machen zweifellos Fortschritt und erheben sich so allmählich zum Kṛṣṇa-Bewußtsein.

Ljudi, ki gredo po poti sreče in uspeha, lahko razdelimo na tri skupine. To so (1) tisti, ki se držijo pravil iz svetih spisov in uživajo materialno blaginjo, (2) tisti, ki se poskušajo dokončno osvoboditi materialnega bivanja in (3) bhakte, zavestni Kṛṣṇe. Tiste, ki se držijo pravil iz svetih spisov, da bi uživali materialno srečo, lahko razdelimo na dve podskupini: na tiste, ki delujejo z željo po čutnem uživanju, in tiste, ki nimajo želje po uživanju sadov svojega dela. Ljudje, ki želijo zadovoljevati čute s sadovi svojega delovanja, se lahko dvignejo na višjo raven življenja in dosežejo celo višje planete, ker pa še zmeraj niso osvobojeni materialnega življenja, niso na zares ugodni poti. Edine srečo prinašajoče dejavnosti so tiste, ki nas vodijo k osvoboditvi. Delovanje, ki ni namenjeno dosegi samospoznanja ali osvoboditvi iz materialnega, telesnega pojmovanja življenja, vsekakor prinaša nesrečo. Srečo prinaša samo delovanje z zavestjo Kṛṣṇe. Za vsakogar, ki prostovoljno sprejme razne telesne neudobnosti, da bi napredoval na poti zavesti Kṛṣṇe, lahko rečemo, da je popoln transcendentalist, ki se je podvrgel strogi askezi. In ker je namen osemstopenjskega sistema yoge omogočiti človeku, da postane zavesten Kṛṣṇe, je tudi vadba yoge ugodna. Tistemu, ki se ji posveti po najboljših močeh, se ni treba bati padca.

Die Menschen, die dem glückverheißenden Pfad folgen, können ihrerseits in drei Gruppen gegliedert werden: (1) diejenigen, die den Regeln und Regulierungen der Schriften folgen und daher materiellen Wohlstand genießen, (2) diejenigen, die die endgültige Befreiung vom materiellen Dasein suchen, und (3) diejenigen, die Gottgeweihte im Kṛṣṇa-Bewußtsein sind. Diejenigen, die den Regeln und Regulierungen der Schriften folgen, um materielles Glück zu erlangen, können weiter in zwei Gruppen eingeteilt werden: diejenigen, die nach den Früchten ihrer Arbeit streben, und diejenigen, die sich keine fruchttragenden Ergebnisse für Sinnenbefriedigung wünschen. Diejenigen, die um der Sinnenbefriedigung willen nach fruchttragenden Ergebnissen streben, können auf eine höhere Lebensstufe – sogar auf die höheren Planeten – erhoben werden, doch weil sie dadurch nicht aus dem materiellen Dasein befreit werden, ist es nicht der wahrhaft glückbringende Pfad, den sie eingeschlagen haben. Die einzig glückbringenden Tätigkeiten sind diejenigen, die einen zur Befreiung führen. Jede Tätigkeit, die nicht auf endgültige Selbstverwirklichung oder Befreiung von der materiellen, körperlichen Lebensauffassung hinzielt, ist alles andere als glückbringend. Tätigkeiten im Kṛṣṇa-Bewußtsein sind die einzig glückbringenden Tätigkeiten, und jeder, der freiwillig alle körperlichen Unbequemlichkeiten auf sich nimmt, um auf dem Pfad des Kṛṣṇa-Bewußtseins fortzuschreiten, kann als vollkommener Transzendentalist bezeichnet werden, der die höchste Entsagung ausübt. Weil auch das achtfache yoga-System letztlich zur Verwirklichung des Kṛṣṇa- Bewußtseins führt, ist es ebenfalls glückbringend, und niemand, der dabei sein Bestes versucht, muß Erniedrigung befürchten.