Skip to main content

TEXT 29

VERZ 29

Devanagari

Devanagari

आश्चर्यवत्पश्यति कश्चिदेन -
माश्चर्यवद्वदति तथैव चान्यः ।
आश्चर्यवच्च‍ैनमन्यः श‍ृणोति
श्रुत्वाप्येनं वेद न चैव कश्चित् ॥ २९ ॥

Text

Besedilo

āścarya-vat paśyati kaścid enam
āścarya-vad vadati tathaiva cānyaḥ
āścarya-vac cainam anyaḥ śṛṇoti
śrutvāpy enaṁ veda na caiva kaścit
āścarya-vat paśyati kaścid enam
āścarya-vad vadati tathaiva cānyaḥ
āścarya-vac cainam anyaḥ śṛṇoti
śrutvāpy enaṁ veda na caiva kaścit

Synonyms

Synonyms

āścarya-vat — as amazing; paśyati — sees; kaścit — someone; enam — this soul; āścarya-vat — as amazing; vadati — speaks of; tathā — thus; eva — certainly; ca — also; anyaḥ — another; āścarya-vat — similarly amazing; ca — also; enam — this soul; anyaḥ — another; śṛṇoti — hears of; śrutvā — having heard; api — even; enam — this soul; veda — knows; na — never; ca — and; eva — certainly; kaścit — someone.

āścarya-vat – kot čudo; paśyati – vidi; kaścit – nekdo; enam – to dušo; āścarya-vat – kot čudo; vadati – opisuje; tathā – tako; eva – vsekakor; ca – tudi; anyaḥ – drugi; āścarya-vat – kot prav tako čudežno; ca – tudi; enam – to dušo; anyaḥ – drugi; śṛṇoti – sliši; śrutvā – ko je slišal; api – celo; enam – to dušo; veda – spozna; na – nikoli; ca – in; eva – vsekakor; kaścit – nekdo.

Translation

Translation

Some look on the soul as amazing, some describe him as amazing, and some hear of him as amazing, while others, even after hearing about him, cannot understand him at all.

Nekateri vidijo dušo kot čudo, nekateri jo opisujejo kot čudo, nekateri poslušajo o njej kot o nečem čudežnem, nekateri pa je niti potem, ko so poslušali o njej, nikakor ne morejo razumeti.

Purport

Purport

Since Gītopaniṣad is largely based on the principles of the Upaniṣads, it is not surprising to also find this passage in the Kaṭha Upaniṣad (1.2.7):

Ker Gītopaniṣada temelji predvsem na načelih Upaniṣad, ni presenetljivo, da najdemo podoben verz tudi v Kaṭha Upaniṣadi (1.2.7):

śravaṇayāpi bahubhir yo na labhyaḥ
śṛṇvanto ’pi bahavo yaṁ na vidyuḥ
āścaryo vaktā kuśalo ’sya labdhā
āścaryo ’sya jñātā kuśalānuśiṣṭaḥ
śravaṇayāpi bahubhir yo na labhyaḥ
śṛṇvanto ’pi bahavo yaṁ na vidyuḥ
āścaryo vaktā kuśalo ’sya labdhā
āścaryo ’sya jñātā kuśalānuśiṣṭaḥ

The fact that the atomic soul is within the body of a gigantic animal, in the body of a gigantic banyan tree, and also in the microbic germs, millions and billions of which occupy only an inch of space, is certainly very amazing. Men with a poor fund of knowledge and men who are not austere cannot understand the wonders of the individual atomic spark of spirit, even though it is explained by the greatest authority of knowledge, who imparted lessons even to Brahmā, the first living being in the universe. Owing to a gross material conception of things, most men in this age cannot imagine how such a small particle can become both so great and so small. So men look at the soul proper as wonderful either by constitution or by description. Illusioned by the material energy, people are so engrossed in subject matters for sense gratification that they have very little time to understand the question of self-understanding, even though it is a fact that without this self-understanding all activities result in ultimate defeat in the struggle for existence. Perhaps they have no idea that one must think of the soul, and thus make a solution to the material miseries.

Dejstvo, da atomsko majhna duša prebiva v telesu ogromne živali, v telesu velikanskega banjanovca, pa tudi v mikrobih, ki so tako majhni, da jih je v enem kubičnem centimetru na milijone in milijarde, je vsekakor osupljivo. Ljudje skromnega znanja in tisti, ki ne živijo asketsko, ne morejo razumeti čudežne narave individualne, atomsko majhne iskre duha, tudi če jo pojasni največja avtoriteta, ki je poučila celo Brahmo, prvo živo bitje v univerzumu. Zaradi globoko ukoreninjene materialne predstave o stvareh večina ljudi v današnji dobi ne more razumeti, kako lahko tako majhen delec postane tako velik, pa tudi tako drobcen. Čudijo se, ko poslušajo o duši ali opažajo njeno naravo. Ljudje so pod vplivom iluzorne materialne energije tako zatopljeni v zadovoljevanje čutov, da skoraj nimajo časa za razmišljanje o pomembnosti samospoznavanja, čeprav je dejstvo, da se brez samospoznanja vsa njihova dejanja končajo s porazom v boju za obstanek. Morda sploh ne vedo, da bi morali misliti na dušo in se tako rešiti trpljenja v materialnem svetu.

Some people who are inclined to hear about the soul may be attending lectures, in good association, but sometimes, owing to ignorance, they are misguided by acceptance of the Supersoul and the atomic soul as one without distinction of magnitude. It is very difficult to find a man who perfectly understands the position of the Supersoul, the atomic soul, their respective functions and relationships and all other major and minor details. And it is still more difficult to find a man who has actually derived full benefit from knowledge of the soul, and who is able to describe the position of the soul in different aspects. But if, somehow or other, one is able to understand the subject matter of the soul, then one’s life is successful.

Ljudje, ki bi radi imeli znanje o duši, obiskujejo predavanja, na katerih poslušajo o njeni naravi, vendar pa se včasih zaradi nevednosti pustijo zavesti in mislijo, da med Naddušo in atomsko majhno dušo ni razlike v veličini. Zelo težko bomo našli človeka, ki povsem razume položaj Nadduše in atomske duše, njuni funkciji in odnos med njima ter vse druge večje in manjše podrobnosti. Še težje pa bomo našli koga, ki resnično zna v popolnosti uporabiti znanje o duši in lahko z različnih vidikov opiše njen položaj. Ampak če tako ali drugače spoznamo naravo duše, je naše življenje popolno.

The easiest process for understanding the subject matter of self, however, is to accept the statements of the Bhagavad-gītā spoken by the greatest authority, Lord Kṛṣṇa, without being deviated by other theories. But it also requires a great deal of penance and sacrifice, either in this life or in the previous ones, before one is able to accept Kṛṣṇa as the Supreme Personality of Godhead. Kṛṣṇa can, however, be known as such by the causeless mercy of the pure devotee and by no other way.

Znanje o duši najlaže razumemo tako, da sprejmemo izjave Bhagavad-gīte, ki jo je izgovoril Gospod Kṛṣṇa, največja avtoriteta v duhovnem znanju, in se ne pustimo zavesti drugim teorijam. Da pa bi lahko Kṛṣṇo sprejeli za Vsevišnjo Božansko Osebnost, je potrebna dolgotrajna askeza in opravljanje žrtvovanj v tem ali pa v prejšnjih življenjih. Kṛṣṇo lahko kot Vsevišnjega spoznamo samo po brezvzročni milosti čistega bhakte in nikakor drugače.