Skip to main content

Osmi verz

TEXTO OCHO

Besedilo

Texto

tan-nāma-rūpa-caritādi-sukīrtanānu-
smṛtyoḥ krameṇa rasanā-manasī niyojya
tiṣṭhan vraje tad-anurāgi-janānugāmī
kālaṁ nayed akhilam ity upadeśa-sāram
tan-nāma-rūpa-caritādi-sukīrtanānu-
smṛtyoḥ krameṇa rasanā-manasī niyojya
tiṣṭhan vraje tad-anurāgi-janānugāmī
kālaṁ nayed akhilam ity upadeśa-sāram

Synonyms

Palabra por palabra

tat — Gospoda Kṛṣṇe; nāma — svetem imenu; rūpa — podobi; carita-ādi — značaju, zabavah in tako naprej; su-kīrtana — s pogovori ali pozornim petjem o; anusmṛtyoḥ — in spominjanjem; krameṇa — postopoma; rasanā — jezik; manasī — in um; niyojya — zaposli; tiṣṭhan — prebiva; vraje — v Vraji; tat — na Gospoda Kṛṣṇo; anurāgi — navezanih; jana — ljudi; anugāmī — z ravnanjem po zgledu; kālam — čas; nayet — mora izkoristiti; akhilam — popolnoma; iti — tako; upadeśa — nasvetov ali napotkov; sāram — bistvo.

tat — del Señor Kṛṣṇa; nāma — el santo nombre; rūpa — forma; carita-ādi — personalidad, pasatiempo, etc; su-kīrtana — discutir o cantar muy bien; anusmṛtyoḥ — y al recodar; krameṇa — gradualmente; rasanā — la lengua; manasī — y la mente; niyojya — ocupando; tiṣṭhan — residiendo; vraje — en Vraja; tat — al Señor Kṛṣṇa; anurāgi — apegadas; jana — personas; anugāmī — siguiendo; kālam — tiempo; nayet — -debe utilizar; akhilam — completo; iti — así pues; upadeśa — de consejo o instrucción; sāram — la esencia.

Translation

Traducción

Bistvo vseh napotkov je, da moramo ves čas – štiriindvajset ur na dan – izkoristiti tako, da pozorno opevamo Gospodovo božansko ime, transcendentalno podobo, lastnosti in večne zabave ter se jih spominjamo in s tem postopoma zaposlimo jezik in misli. Tako moramo prebivati v Vraji (Goloki Vṛndāvana-dhāmi) in pod vodstvom bhakt služiti Kṛṣṇi. Ravnati se moramo po zgledu Gospodovih ljubljenih bhakt, ki Mu z globoko privrženostjo vdano služijo.

La esencia de todo consejo es que uno debe emplear todo su tiempo - las veinticuatro horas del día - en cantar y recordar muy bien el divino nombre, la forma trascendental, las cualidades y los pasatiempos eternos del Señor, ocupando así gradualmente su lengua y su mente. De modo que, uno debe residir en Vraja [Goloka Vṛndāvana-dhāma] y servir a Kṛṣṇa bajo la guía de los devotos. Uno debe seguir los pasos de los amados devotos del Señor, quienes están intensamente apegados a Su servicio devocional.

Purport

Significado

KOMENTAR: Um je lahko naš sovražnik ali prijatelj, zato ga moramo vzgojiti tako, da se spoprijatelji z nami. Gibanje za zavest Kṛṣṇe je še posebej namenjeno temu, da um izurimo v nenehnem služenju Kṛṣṇi. Naše misli prežema na stotine in tisoče vtisov ne samo iz tega, ampak tudi neštetih prejšnjih življenj. Ti vtisi se včasih prepletejo in ustvarijo nasprotujoče si predstave. Tako lahko delovanje uma postane nevarno za pogojeno dušo. Študenti psihologije poznajo različne duševne spremembe. Bhagavad-gītā (8.6) pravi:

Ya que la mente puede ser el amigo o el enemigo de uno, debe ser entrenada para que se vuelva un amigo. El movimiento de conciencia de Kṛṣṇa está hecho especialmente para entrenar a la mente de manera que siempre se ocupe en actividades relacionadas con Kṛṣṇa. La mente encierra cientos y miles de impresiones, no únicamente de esta vida sino también de muchísimas vidas pasadas. A veces algunas de estas impresiones entran en contacto con otras, y producen imágenes contradictorias. El funcionamiento de la mente puede así volverse un peligro para el alma condicionada. Los estudiantes de psicología están conscientes de los diversos cambios psicológicos de la mente. En El Bhagavad-gītā (8.6) se dice:

yaṁ yaṁ vāpi smaran bhāvaṁ
tyajaty ante kalevaram
taṁ taṁ evaiti kaunteya
sadā tad-bhāva-bhāvitaḥ
yaṁ yaṁ vāpi smaran bhāvaṁ
tyajaty ante kalevaram
taṁ taṁ evaiti kaunteya
sadā tad-bhāva-bhāvitaḥ

»Človek brez dvoma doseže takšno stanje bivanja, kakršnega ima v mislih, ko zapusti telo.«

"Uno alcanzará sin duda alguna el estado de existencia que recuerde cuando abandone su cuerpo".

Ob smrti si živo bitje z umom in razumom ustvari subtilno obliko določenega telesa za naslednje življenje. Če takrat pomisli na kaj neprimernega, se rodi skladno s tem. Če pa mu uspe misliti na Kṛṣṇo, lahko odide v duhovni svet, na Goloko Vṛndāvano. Selitev iz telesa v telo je zelo subtilna, zato Śrīla Rūpa Gosvāmī svetuje bhaktam, naj um usposobijo tako, da se ne bodo mogli spominjati ničesar drugega razen Kṛṣṇe. Jezik pa bi morali izuriti, da bi govoril le o Kṛṣṇi in okušal samo kṛṣṇa-prasādo. Śrīla Rūpa Gosvāmī nam svetuje tudi to: tiṣṭhan vraje – živeti morate v Vṛndāvani oziroma kjer koli v Vraja-bhūmi. To območje naj bi merilo štiriinosemdeset kroś. Ena krośa znaša približno tri kvadratne kilometre. Ko Vṛndāvano sprejmemo za dom, se moramo tam zateči k naprednemu bhakti. Tako naj bi zmeraj mislili na Kṛṣṇo in Njegove zabave. Śrīla Rūpa Gosvāmī to podrobneje pojasnjuje v Bhakti-rasāmṛta-sindhuju (1.2.294):

Al momento de la muerte, la mente y la inteligencia de la entidad viviente crean la forma sutil de un determinado tipo de cuerpo para la siguiente vida. Si la mente piensa repentinamente en algo poco conveniente uno tendrá que aceptar en la siguiente vida el nacimiento correspondiente. En cambio, si uno puede pensar en Kṛṣṇa al momento de la muerte, será trasladado al mundo espiritual, Goloka Vṛndāvana. Este proceso de la transmigración es muy sutil; por lo tanto Śrīla Rūpa Gosvāmī les recomienda a los devotos entrenar su mente para sólo puedan recordar a Kṛṣṇa En forma similar, la lengua debe ser entrenada para que hable únicamente sobre Kṛṣṇa y sólo pruebe kṛṣṇa-prasāda. Śrīla Rūpa Gosvāmī recomienda además, tiṣṭhan vraje: uno debe vivir en Vṛndāvana o en cualquier parte de Vrajabhūmi. A Vrajabhūmi, o sea la tierra de Vṛndāvana, le corresponde una superficie de ochenta y cuatro krośas. Un krośas equivale a 5,2 kilómetros cuadrados. Cuando uno establece su residencia en Vṛndāvana, debe refugiarse en algún devoto avanzado de ahí. De esta manera uno siempre debe pensar en Kṛṣṇa y en Sus pasatiempos. Śrīla Rūpa Gosvāmī ilustra más esto en su Bhakti-rasāmṛta-sindhu (l.2.294):

kṛṣṇaṁ smaran janaṁ cāsya
preṣṭhaṁ nija-samīhitam
tat-tat-kathā-rataś cāsau
kuryād vāsaṁ vraje sadā
kṛṣṇaṁ smaran janaṁ cāsya
preṣṭhaṁ nija-samīhitam
tat-tat-kathā-rataś cāsau
kuryād vāsaṁ vraje sadā

»Bhakta mora vedno prebivati na duhovnem območju Vraje in ves čas razmišljati o Śrī Kṛṣṇi in Njegovih ljubljenih družabnikih, kṛṣṇaṁ smaran janaṁ cāsya preṣṭham. Z ravnanjem po njihovem zgledu in pod njihovim nenehnim vodstvom lahko začuti gorečo željo po služenju Vsevišnji Božanski Osebnosti.«

"El devoto siempre debe residir en el reino trascendental de Vraja, y siempre ocuparse en kṛṣṇaṁ smaran janaṁ cāsya preṣṭham, o sea recordar a Śrī Kṛṣṇa y a Sus amados asociados. Por seguir los pasos de dichos asociados y quedar bajo su guía eterna, se puede desarrollar un deseo intenso por servir a la Suprema Personalidad de Dios".

Śrīla Rūpa Gosvāmī v Bhakti-rasāmṛta-sindhuju (1.2.295) pravi tudi:

Además Śrīla Rūpa Gosvāmī afirma en El Bhakti-rasāmrṭa-sindhu (l.2.295):

sevā sādhaka-rūpeṇa
siddha-rūpeṇa cātra hi
tad-bhāva-lipsunā kāryā
vraja-lokānusārataḥ
sevā sādhaka-rūpeṇa
siddha-rūpeṇa cātra hi
tad-bhāva-lipsunā kāryā
vraja-lokānusārataḥ

»Bhakta mora na duhovnem območju Vraje (Vraja-dhāme) služiti Vsevišnjemu Gospodu Śrī Kṛṣṇi s podobnimi čustvi, kot jih imajo Njegovi družabniki. Sprejeti mora vodstvo določenega Kṛṣṇovega družabnika in iti po njegovih stopinjah. Tako lahko ravna na stopnji sādhane (duhovne prakse v pogojenem stanju) in stopnji sādhye (spoznanja Boga), ko je siddha-puruṣa oziroma duhovno popolna duša.«

"Uno debe servir al Señor Supremo, Śrī Kṛṣṇa, en el reino trascendental de Vraja [Vraja-dhāma] con un sentimiento similar al de Sus asociados, y debe ponerse bajo la guía directa de algún asociado particular de Kṛṣṇa, y seguir sus pasos. Este método es aplicable tanto en la etapa de sādhana [las prácticas espirituales que se ejecutan mientras se está en la etapa de cautiverio] como en la etapa de sādhya [compresión perfecta de Dios], cuando uno es ya un sidha-puruṣa, o sea un alma espiritualmente perfecta".

Śrīla Bhaktisiddhānta Sarasvatī Ṭhākura je ta verz pojasnil takole: »Kdor še nima prave želje po zavesti Kṛṣṇe, mora opustiti vse materialne namene in izuriti um z upoštevanjem stopnjujočih se predpisanih načel, tako da opeva Kṛṣṇo, Njegovo ime, podobo, lastnosti, zabave in drugo ter se jih spominja. Ko bo razvil okus za to, naj poskusi živeti v Vṛndāvani in se pod vodstvom in zaščito izkušenega bhakte neprenehoma spominjati Kṛṣṇovega imena, slave, zabav in lastnosti. To je bistvo vseh napotkov o poglabljanju vdanega služenja Gospodu.

Śrīla Bhaktisiddhanta Sarasvatī Ṭhakura ha comentado este verso de la siguiente manera: “Alguien que todavía no ha desarrollado interés en el cultivo de conciencia de Kṛṣṇa, debe abandonar todos sus motivos materiales y entrenar su mente siguiendo los principios regulativos progresivos, o sea cantar y recordar a Kṛṣṇa y Su nombre, forma, naturaleza, pasatiempos, etc. De este modo, después de desarrollar gusto por tales cosas, uno debe tratar de vivir en Vṛndāvana y pasar un tiempo recordando constantemente el nombre, la fama, los pasatiempos y las cualidades de Kṛṣṇa, bajo la dirección y la protección de algún devoto experto. Ésta es la esencia de toda instrucción relativa al cultivo del servicio devocional.

Na začetni ravni moramo ves čas poslušati kṛṣṇa-kathā. Ta stopnja je śravaṇa-daśā. Z nenehnim poslušanjem petja Kṛṣṇovega transcendentalnega svetega imena in opisov Njegove duhovne podobe, lastnosti in zabav lahko dosežemo stopnjo sprejemanja, ki se imenuje varaṇa-daśā. Takrat se navežemo na poslušanje kṛṣṇa-kathā. Če sveto ime pojemo v zanosu, pa se dvignemo na stopnjo spominjanja, ki ji pravimo smaraṇāvasthā. Pet delov stopnjujoče se kṛṣṇa-smaraṇe je občasno spominjanje, zatopljenost, meditacija, nenehno spominjanje in zanos. Sprva na Kṛṣṇo mislimo v presledkih, pozneje pa nepretrgano. Potem se Ga začnemo zbrano spominjati, čemur pravimo meditacija. Še bolj poglobljena in stalna meditacija pa je anusmṛti. Duša lahko z nepretrgano anusmṛti doseže stopnjo samādhija, duhovnega zanosa. Po popolnem razvoju smaraṇa-daśe oziroma samādhija pa spozna svoj izvorni položaj. Takrat popolnoma razume svoj večni odnos s Kṛṣṇo. To je sampatti-daśā, življenjska popolnost.

"En la etapa neófita uno debe dedicarse siempre a oír el kṛṣṇa-kathā. Esto es llamado śravaṇa-daśā, la etapa de oír. Por constantemente el santo nombre trascendental de Kṛṣṇa y escuchar acerca de Su forma, cualidades y pasatiempos trascendentales, uno puede alcanzar la etapa de aceptación llamada varaṇa-daśā. Cuando uno llega a esa etapa, se apega a escuchar el kṛṣṇa-kathā. Cuando uno puede cantar en éxtasis, alcanza la etapa de smaraṇāvasthā, la etapa de recordar. Recuerdo, absorción, meditación, remembranza constante, y trance son los cinco elementos del kṛṣṇa-smaraṇa progresivo. Puede que al principio el recuerdo de Kṛṣṇa se interrumpa a intervalos, pero más tarde el recuerdo prosigue ininterrumpidamente. Cuando el recuerdo es ininterrumpido, se concreta y es llamado meditación. Cuando la meditación se expande y se hace constante, se llama anusmṛti. Por el anusmṛti ininterrumpido e incesante uno entra en la etapa de samādhi, o sea el trance espiritual. Cuando el smaraṇa-daśā o samādhi se ha desarrollado totalmente, el alma comprende su posición constitucional original. En ese momento puede entender perfecta y claramente su relación eterna con Kṛṣṇa. Esto es llamado sampatti-daśā, la perfección de la vida.

Caitanya-caritāmṛta začetnikom svetuje, naj se odrečejo vsem sebičnim željam in se po smernicah svetih spisov posvetijo predpisanemu vdanemu služenju Kṛṣṇi. Tako se lahko postopoma navežejo na Kṛṣṇovo ime, slavo, podobo, lastnosti in drugo. Potem bodo tudi brez upoštevanja predpisanih načel čisto naravno služili Kṛṣṇovim lotosovim stopalom. Ta stopnja se imenuje rāga-bhakti, vdano služenje s spontano ljubeznijo. Takrat gre bhakta lahko po stopinjah katerega od Kṛṣṇovih večnih družabnikov iz Vṛndāvane. To je rāgānuga-bhakti oziroma spontano vdano služenje Kṛṣṇi. Tako Mu lahko služimo v śānta-rasi, ko bi bili radi kot Njegove krave, palica, flavta v Njegovih rokah ali pa cvetje okoli Njegovega vratu. V dāsya-rasi gremo po stopinjah Kṛṣṇovih služabnikov, kot so Citraka, Patraka ali Raktaka. V prijateljski sakhya-rasi lahko postanemo Njegovi prijatelji, tako kot Baladeva, Śrīdāmā ali Sudāmā. V vātsalya-rasi, v kateri se izraža starševska ljubezen, smo lahko kot mahārāja Nanda ali Yaśodā. V mādhurya-rasi, ljubezenskem odnosu, pa lahko postanemo kot Śrīmatī Rādhārāṇī ali Njene prijateljice, na primer Lalitā, in Njene služabnice (mañjarī), kot sta Rūpa in Rati. To je bistvo vseh napotkov o vdanem služenju Kṛṣṇi.«

"El Caitanya-caritāmṛta recomienda a los neófitos abandonar todo tipo de deseos motivados y sólo dedicarse al servicio devocional regulativo del Señor conforme a las instrucciones de las Escrituras. Con eso el neófito puede desarrollar gradualmente apego por el nombre, la fama, la forma, las cualidades, etc., de Kṛṣṇa. Cuando uno ha desarrollado tal apego, puede servir a los pies de loto de Kṛṣṇa espontáneamente, incluso sin seguir los principios regulativos. Esta etapa es llamada rāga-bhakti, o sea servicio devocional en el estado de amor espontáneo. En esa etapa el devoto puede seguir los pasos de alguno de los asociados eternos de Kṛṣṇa de Vṛndāvana. Esto es llamado rāgānuga-bhakti. Rāgānuga-bhakti, o sea el servicio devocional espontáneo, puede desempeñarse en el śānta-rasa cuando uno aspira ser como las vacas de Kṛṣṇa, o como la vara o la flauta en la mano de Kṛṣṇa, o como las flores que están alrededor del cuello de Kṛṣṇa. En el dāsya-rasa uno sigue los pasos de sirvientes como Citraka, Patraka o Raktaka. En el amistoso sakhya-rasa uno puede volverse un amigo como Baladeva, Śrīdāmā o Sudāmā. En el vātsalya-rasa, caracterizado por el afecto paternal o maternal, uno puede volverse como Nanda Mahārāja y Yaśodā: y en el mādhurya-rasa, caracterizado por Rādhārāṇī o amigas Suyas tales como Lalitā y Sus doncellas sirvientes (mañjarīs) como Rūpa y Rati. Ésta es la esencia de toda instrucción en el tema del servicio devocional".