Skip to main content

Štirinajsta mantra

Mantra Catorce

Besedilo

Texto

sambhūtiṁ ca vināśaṁ ca
yas tad vedobhayaḿ saha
vināśena mṛtyuṁ tīrtvā
sambhūtyāmṛtam aśnute
sambhūtiṁ ca vināśaṁ ca
yas tad vedobhayaḿ saha
vināśena mṛtyuṁ tīrtvā
sambhūtyāmṛtam aśnute

Synonyms

Palabra por palabra

sambhūtim — večnega Vsevišnjega Gospoda, Njegovo transcendentalno ime, podobo, zabave, lastnosti in osebne predmete, raznolikost Njegovega prebivališča itd; ca — in; vināśam — začasno materialno pojavitev polbogov, ljudi, živali itdter njihovih nepravih imen, slave itd; ca — tudi; yaḥ — kdor; tat — to; veda — pozna; ubhayam — oboje; saha — skupaj z; vināśena — z vsem, kar je podvrženo uničenju; mṛtyum — smrt; tīrtvā — presegajoč; sambhūtyā — v večnem Božjem kraljestvu; amṛtam — neumrljivost; aśnute — uživa.

sambhūtim — la eterna Personalidad de Dios, Su nombre, forma, pasatiempos, cualidades y pertenencias, que son trascendentales, la diversidad que hay en Su morada, etc; ca — y; vināśam — la manifestación material temporal de semidioses, hombres, animales, etc, junto con sus falsos nombres, fama etc; ca — también; yaḥ — aquel que; tat — eso; veda — conoce; ubhayam — ambos; saha — junto con; vināśena — con todo lo que está sujeto a la aniquilación; mṛtyum — muerte; tīrtvā — superando; sambhūtyā — en el eterno reino de Dios; amṛtam — inmortalidad; aśnute — disfruta.

Translation

Traducción

Človek bi moral resnično poznati Vsevišnjega Gospoda, Śrī Kṛṣṇo, Njegovo transcendentalno ime, podobo, lastnosti in zabave pa tudi začasno materialno stvarstvo z minljivimi polbogovi, ljudmi in živalmi. Takrat se lahko dvigne nad smrt in bežen pojavni svet ter v večnem Božjem kraljestvu uživa v neskončnem življenju, polnem blaženosti in vednosti.

Uno debe conocer perfectamente a la Personalidad de Dios y Su nombre trascendental, y también la creación material temporal con sus semidioses, hombres y animales temporales. Cuando uno los conoce, supera la muerte y la manifestación cósmica efímera, y disfruta su existencia eterna de bienaventuranza y conocimiento en el reino eterno de Dios.

Purport

Significado

Človeška civilizacija je z navideznim znanstvenim napredkom ustvarila veliko materialnih stvari, med drugim vesoljske ladje in atomsko energijo. Kljub temu pa ji ni uspelo ustvariti okoliščin, v katerih ljudem ne bi bilo treba umreti, se spet roditi, ostareti ali trpeti v bolezni. Kadar koli pameten človek tako imenovane znanstvenike opozori na te nadloge, mu ti zvito zagotovijo, da materialna znanost napreduje in da bo človek nazadnje premagal smrt in staranje ter izkoreninil bolezni. Ti odgovori dokazujejo njihovo globoko nepoznavanje materialne narave. V snovnem svetu smo vsi podvrženi strogim zakonom materije in prehajamo skozi šest stopenj obstoja: rojstvo, rast, vzdrževanje, proizvajanje stranskih proizvodov, hiranje in smrt. Nihče, ki je v stiku z materialno naravo, se ne more dvigniti nad te zakone preobrazbe – zato v tem svetu nihče ne more živeti večno, pa naj bo polbog, človek, žival ali rastlina.

Con el supuesto avance del conocimiento, la civilización humana ha creado muchas cosas materiales incluyendo las naves espaciales y la energía atómica. Sin embargo no ha podido crear libertad del nacimiento, la vejez, la enfermedad y la muerte. Siempre que un hombre inteligente le pregunta a un supuesto científico sobre esos sufrimientos, éste le contesta muy vivazmente que la ciencia material está progresando y que al final liberará al hombre de la muerte y de la vejez. Tales respuestas son prueba de la ignorancia crasa de los científicos en relación con la naturaleza material. En la naturaleza material todo se encuentra bajo las rigurosas leyes de la materia y debe pasar por seis etapas de transformación: el nacimiento, el crecimiento, el mantenimiento, la transformación, el deterioro y finalmente la muerte. Nada de lo que está en contacto con la naturaleza material puede trascender estas seis leyes de la transformación; por lo tanto, nadie - ya sea semidiós, hombre, animal o árbol - puede sobrevivir para siempre en el mundo material.

   Dolžina življenja je odvisna od življenjske vrste. Gospod Brahmā, glavno živo bitje v vesolju, živi na milijone let, neznatna klica pa le nekaj ur. Nihče v materialnem svetu pa ne more živeti večno. Vse stvari so ustvarjene v določenih okoliščinah, nekaj časa obstajajo in končno propadejo – živa bitja pa se rodijo, rastejo, se razmnožujejo, postopoma hirajo in nazadnje umrejo. Po teh zakonih bodo prej ali slej umrli celo Brahme, ki jih je v raznih vesoljih na milijone. Zato se celotno materialno stvarstvo imenuje Martyaloka, kraj smrti.

La duración de la vida puede variar en relación con las especies. El Señor Brahmā, el principal ser viviente de este universo material, puede vivir muchos millones de años, mientras que un germen diminuto sólo puede vivir por algunas horas. Pero eso no importa. Nadie puede sobrevivir eternamente en el mundo material. Los seres nacen o son creados bajo ciertas condiciones, permanecen durante algún tiempo y, si continúan viviendo, ellos crecen, procrean, se deterioran gradualmente y finalmente desaparecen. De acuerdo con estas leyes incluso todos los Brahmās, de los cuales hay millones entre los diferentes universos, están sujetos a la muerte ya sea hoy o mañana. Por eso todo el universo material es llamado Mtyuloka, el lugar de la muerte.

   Posvetni znanstveniki in politiki, ki ničesar ne vedo o večni duhovni naravi, bi radi dosegli, da bi ljudje postali neumrljivi na tem svetu. To je posledica nepoznavanja vedske književnosti, ki vsebuje popolno znanje, podprto z zrelo božansko izkušnjo. Na žalost dandanes ljudje nočejo sprejemati znanja iz Ved, Purāṇ in drugih svetih spisov.

Los políticos y los científicos materialistas están tratando de volver inmortal este lugar pues no tienen información sobre la naturaleza espiritual inmortal. Esto ocurre porque desconocen la literatura védica, la cual rebosa de conocimiento sobre la experiencia trascendental madura. Desafortunadamente, el hombre moderno es adverso a recibir el conocimiento que proviene de los Vedas, los Purāṇas y otras Escrituras.

   Viṣṇu Purāṇa (6.7.61) nas uči:

viṣṇu-śaktiḥ parā proktā
kṣetrajñākhyā tathā parā
avidyā-karma-saṁjñānyā
tṛtīyā śaktir iṣyate

Božanska Osebnost Gospod Viṣṇu ima raznovrstne energije, ki so bodisi parā (višje) ali aparā (nižje). Živo bitje pripada Gospodovi višji energiji, materialna energija, v katero smo trenutno zapleteni, pa je nižja. Ta energija, ki živa bitja prekrije z nevednostjo (avidyo) in jih sili k delovanju z željo po uživanju sadov dela, omogoča materialno stvarjenje. Obstaja pa še drugi del Gospodove višje energije, ki se razlikuje tako od materialne (nižje) energije kot od živih bitij. Ta sestavlja večno in neumrljivo Božje prebivališče. To potrjuje Bhagavad-gītā (8.20):

De El Viṣṇu Purāṇa (6.7.61) recibimos la información de que el Señor Viṣṇu, la Personalidad de Dios, posee diferentes energías llamadas parā (superior) y aparā o avidyā (energía inferior). La energía material en la que estamos enredados actualmente es llamada la energía avidyā o inferior. La creación material ocurre gracias a esa energía. Pero hay otra, una energía superior llamada el parā śakti, que es diferente de esta energía material inferior. Esa energía superior constituye la creación eterna o inmortal del Señor (Bg. 8.20):

paras tasmāt tu bhāvo ’nyo
’vyakto ’vyaktāt sanātanaḥ
yaḥ sa sarveṣu bhūteṣu
naśyatsu na vinaśyati
paras tasmāt tu bhāvo ’nyo
’vyakto ’vyaktāt sanātanaḥ
yaḥ sa sarveṣu bhūteṣu
naśyatsu na vinaśyati

Materialni planeti – višji, nižji in srednji, skupaj s Soncem, Mesecem in Venero – so razpršeni po vsem vesolju. Obstajajo samo toliko časa, kolikor dolgo živi Brahmā. Kljub temu so nekateri nižji planeti uničeni ob koncu Brahmovega dne in so naslednji dan spet ustvarjeni. Na višjih planetih čas teče drugače. Naše leto je enako le štiriindvajsetim uram oziroma enemu dnevu in noči na številnih višjih planetih. Štiri zemeljske dobe (satya, tretā, dvāpara in kali) trajajo na višjih planetih samo dvanajst tisoč let. Če to obdobje tisočkrat pomnožimo, dobimo Brahmov dan, enako dolgo pa traja tudi njegova noč. Brahmovi dnevi in noči sestavljajo njegove mesece in leta, živi pa sto svojih let. Po tem času je uničena celotna vesoljna pojavitev.

Todos los planetas materiales - superiores, inferiores e intermedios, incluyendo el Sol, la Luna y Venus - se encuentran dispersos por todo el universo. Estos planetas existen únicamente durante la vida de Brahmā. Sin embargo, algunos planetas inferiores son destruidos al final de un día de Brahmā, y son creados de nuevo durante el siguiente día de Brahmā. En los planetas superiores el tiempo es calculado en una forma diferente. Un año de los nuestros es apenas igual a veinticuatro horas, o sea un día y una noche, de muchos planetas superiores. Las cuatro eras de la Tierra (Satya, Tretā, Dvāpara y Kali) duran únicamente doce mil años en la escala del tiempo que hay en los planetas superiores. Cuando ese período es multiplicado por mil equivale a un día de Brahmā, y la noche de Brahmā dura lo mismo. Semejantes días y noches se acumulan en meses y años, y Brahmā vive por cien de esos años. Al final de la vida de Brahmā la manifestación universal total es destruida.

   Vsa živa bitja – tista, ki prebivajo na višjih planetih, kot sta Sonce in Mesec, pa tudi tista na Martyaloki (Zemlji) in nižjih planetih – se med Brahmovo nočjo potopijo v vode uničenja. Čeprav takrat živa bitja in vrste duhovno še vedno obstajajo, niso zaznavna. To stanje se imenuje avyakta. Drugo stanje avyakte nastopi ob uničenju celotnega vesolja ob koncu Brahmovega življenja. Onkraj teh dveh pa obstaja še eno nezaznavno stanje – duhovni svet. Tam je nešteto duhovnih planetov, ki obstajajo večno, tudi ob koncu Brahmovega življenja, ko so uničeni vsi planeti materialnega vesolja. Obstaja veliko materialnih vesolj in vsakemu vlada drug Brahmā, vsa vesoljna pojavitev skupaj pa obsega le četrtino Gospodove energije (ekapād-vibhūti). To je Gospodova nižja energija. Onkraj Brahmove oblasti pa je duhovna narava, imenovana tripād-vibhūti, ki je Gospodova višja energija ali parā-prakṛti in obsega tri četrtine Njegove energije.

Todos los seres vivientes que residen en el Sol y en la Luna, y también los del sistema Martyaloka - el cual incluye esta Tierra y a muchos planetas que están debajo de ésta - son sumergidos en las aguas de la devastación durante la noche de Brahmā. Ningún ser o especie viviente permanece manifiesto durante este lapso, aunque continúa existiendo espiritualmente. Esta etapa no manifiesta recibe el nombre de avyakta. Y de nuevo hay otra etapa de avyakta cuando todo el universo es destruido al final de la vida de Brahmā. Sin embargo, más allá de estas dos etapas no manifestadas existe una atmósfera o naturaleza espiritual. En esa atmósfera hay un gran número de planetas espirituales que existen eternamente, incluso cuando todos los planetas de este universo material quedan destruidos. La manifestación cósmica que está dentro de la jurisdicción de los diversos Brahmās es apenas una exhibición de la cuarta parte de la energía del Señor. Ésta es la energía inferior. Más allá de la jurisdicción de Brahmā se encuentra la naturaleza espiritual, que recibe el nombre de tripada-vibhūti: las tres cuartas partes de la energía del Señor. Ésa es la energía superior, o parā prakṛti.

   Gospod Śrī Kṛṣṇa je prevladujoča Božanska Osebnost duhovnega sveta, Svojega prebivališča. Bhagavad-gītā (8.22) zagotavlja, da se Mu lahko približamo le s čistim vdanim služenjem, medtem ko nam z jñāno (filozofijo), jogo (mistiko) ali karmo (delovanjem z željo po uživanju sadov svojega dela) to ne bo uspelo. Karmīji oziroma tisti, ki si želijo sadov svojega dela, se lahko dvignejo na planete Svargaloke, ki vključujejo tudi Sonce in Mesec. Jñānīji in jogiji se lahko dvignejo še više, in sicer na Maharloko, Tapoloko in Brahmaloko, ko pa se z vdanim služenjem Gospodu še bolj usposobijo, lahko vstopijo v duhovni svet, bodisi v sijaj duhovnega neba (Brahman) ali pa na planete Vaikuṇṭhe – odvisno od svoje usposobljenosti. Zagotovo pa nihče ne more doseči duhovnih planetov Vaikuṇṭhe, ne da bi se prej usposobil v vdanem služenju Gospodu.

La Persona Suprema regente que reside en la naturaleza espiritual es el Señor Śrī Kṛṣṇa. Como se confirma en El Bhagavad-gītā (8.22), sólo es posible acercarse a Él a través del servicio devocional puro, y no mediante el proceso de jñāna (filosofía), de yoga (misticismo), o de karma (trabajo fruitivo). Los karmīs, o trabajadores fruitivos, pueden elevarse a los planetas Svargaloka que incluyen al Sol y a la Luna. Los jñānīs y los yogīs pueden llegar a planetas aún más elevados tales como Brahmaloka, y cuando se capacitan todavía más a través del servicio devocional, se les permite entrar en la naturaleza espiritual, ya sea en la atmósfera cósmica iluminante del cielo espiritual (Brahman), o en los planetas Vaikuha, todo de acuerdo con sus aptitudes. Sin embargo, es un hecho cierto que nadie puede entrar en los planetas espirituales Vaikuhas si no ha sido entrenado en el servicio devocional.

   Naša bolezen v materialnem svetu je, da si vsi, od Brahme do mravlje, prizadevamo vladati naravi. Vse dokler ne ozdravimo, smo podvrženi menjavanju teles. Ne glede na to, ali smo v človeški, polbožji ali živalski podobi, moramo nazadnje v času dveh uničenj prenašati nezaznavno stanje – med Brahmovo nočjo ali pa ob koncu njegovega življenja. Če se nočemo več rojevati in umirati, pa tudi stareti in zbolevati, si moramo prizadevati, da bi se dvignili na duhovne planete, kjer lahko živimo večno in se družimo s Kṛṣṇo ali Njegovimi popolnimi emanacijami v podobi Nārāyaṇe. Śruti mantre potrjujejo, da Gospod Kṛṣṇa ali Njegove popolne emanacije vladajo vsakemu od teh neštetih planetov: eko vaśī sarva-gaḥ kṛṣṇa īḍyaḥ / eko 'pi san bahudhā yo 'vabhāti (Gopāla-tāpanī Upaniṣad 1.21).

En los planetas materiales todo el mundo, desde Brahmā hasta la hormiga, está tratando de enseñorearse de la naturaleza material, y ésta es la enfermedad material. Mientras esta enfermedad material continúe, la entidad viviente tendrá que soportar el proceso del cambio corporal. Sin importar que alguien acepte una forma humana, o de semidiós o de animal, finalmente tendrá que aguantar una condición no manifestada durante las dos devastaciones - la devastación de la noche de Brahmā y la devastación al final de la vida de Brahmā. Si queremos acabar con este proceso de nacimientos y muertes repetidos, y los factores concomitantes de la vejez y la enfermedad, debemos tratar de entrar en los planetas espirituales. El Señor Kṛṣṇa, en Sus expansiones plenarias, domina todos y cada uno de esos planetas.

   Kṛṣṇi nihče ne more gospodovati. Ker pogojene duše skušajo vladati materialni naravi, so podvržene njenim zakonom ter trpijo v ponavljajočem se rojevanju in umiranju. Gospod pride v ta svet vzpostavit verska načela, med katerimi je najosnovnejše želja po predanosti Bogu. To je Gospodovo zadnje navodilo v Bhagavad-gīti (18.66): sarva-dharmān parityajya mām ekaṁ śaraṇaṁ vraja. »Opusti vse druge poti in se predaj samo Meni.« Na žalost pa nespametni ljudje napačno razlagajo ta najpomembnejši nauk in na razne načine zavajajo množice. Ljudi nagovarjajo, naj odpirajo bolnišnice, ne spodbujajo pa jih, naj se z vdanim služenjem Gospodu izobrazijo za vstop v duhovno kraljestvo. Učijo jih, naj se posvetijo samo minljivi dobrodelnosti, ki nikoli ne more zares osrečiti živega bitja. Ustanavljajo vrsto javnih in pol-vladnih organizacij za reševanje uničujočih posledic naravnih nesreč, ne vedo pa, kako nepremagljivo naravo pomiriti. Številne razglašajo za velike poznavalce Bhagavad-gīte, toda ti ne poznajo njenega sporočila, kako pomiriti mogočno materialno naravo. To je mogoče doseči le z obuditvijo zavedanja Boga, kar Bhagavad-gītā (7.14) posebej poudarja.

Nadie puede dominar a Kṛṣṇa. El alma condicionada trata de dominar a la naturaleza material, y en vez de eso es sometida a las leyes de la naturaleza material y a los sufrimientos de los nacimientos y las muertes repetidos. El Señor viene aquí para restablecer los principios de la religión, y el principio básico consiste en desarrollar una actitud de entrega hacia Él. Ésa es la última instrucción del Señor en El Bhagavad-gītā (18.66), pero los tontos han tergiversado muy hábilmente el significado de esta enseñanza principal y han descarriado a las masas de diferentes maneras. Se ha instado a la gente para que abra hospitales, pero no en cambio a educarse para entrar en el reino espiritual mediante el servicio devocional. Se les ha enseñado a interesarse únicamente en las obras temporales de asistencia, las cuales nunca pueden proporcionarle verdadera felicidad a la entidad viviente. Ellos establecen todo tipo de instituciones públicas y semigubernamentales para detener el poder devastador de la naturaleza, pero no saben cómo pacificar a la insuperable naturaleza. Muchos hombres son proclamados grandes eruditos de El Bhagavad-gītā, pero pasan por alto el mensaje del Gītā sobre cómo pacificar a la naturaleza material. Únicamente se puede pacificar a la poderosa naturaleza si se despierta conciencia de Dios, tal como se señala claramente en El Bhagavad-gītā (7.14).

   Śrī Īśopaniṣad nas v tej mantri uči, da moramo popolnoma poznati tako sambhūti (Božansko Osebnost) kot vināśo (začasni pojavni svet). Če poznamo samo slednjega, se ne moremo rešiti, saj se bomo po naravnem toku slej ko prej soočili z uničenjem (ahany ahani bhūtāni gacchantīha yamālayam). Temu se ne moremo izogniti niti z odpiranjem bolnišnic. Rešimo se lahko samo s popolnim znanjem o večnem življenju, polnem blaženosti in zavedanja. Celoten vedski sistem je namenjen izobraževanju ljudi o tem, kako usvojiti umetnost večnega življenja. Ljudi pogosto zavedejo minljive privlačnosti, ki temeljijo na zadovoljevanju čutov, ne zavedajo pa se, da zaradi zavajajočega služenja čutom človek nazaduje.

El Śrī Īśopaniṣad enseña en este mantra que uno debe conocer perfectamente, juntos, tanto a sambhūti (la Personalidad de Dios) como a vināśa (la manifestación material temporal). No es posible salvar nada si sólo se conoce la manifestación material temporal, porque en el curso de la naturaleza hay devastación a todo momento. No es posible salvar a nadie de estas devastaciones abriendo hospitales. Sólo es posible ser salvado cuando se tiene conocimiento completo sobre la vida eterna de bienaventuranza y conciencia. El plan védico está hecho para educar a los hombres en este arte de alcanzar la vida eterna. La gente es descarriada frecuentemente por las cosas temporales atractivas que se basan en la satisfacción de los sentidos, pero el servicio prestado a los objetos de los sentidos es tanto engañoso como degradante.

   Sebe in soljudi moramo zato reševati na pravilen način. O resnici ne moremo razpredati, ali nam je ljuba ali ne. Ta preprosto obstaja. Če se hočemo rešiti ponavljajočih se rojstev in smrti, se moramo nujno in brez polovičarstva posvetiti vdanemu služenju Gospodu.

Por eso debemos salvar a nuestro prójimo en la forma correcta. No se trata de que la verdad nos guste o no. La verdad está ahí. Si deseamos salvarnos del nacimiento y de la muerte repetidos, debemos adoptar el servicio devocional del Señor. No puede haber transigencias ya que esto es una necesidad.