Skip to main content

Mantra Dix-huit

Osemnajsta mantra

Texte

Besedilo

agne naya supathā rāye asmān
viśvāni deva vayunāni vidvān
yuyodhy asmaj juhurāṇam eno
bhūyiṣṭhāṁ te nama-uktiṁ vidhema
agne naya supathā rāye asmān
viśvāni deva vayunāni vidvān
yuyodhy asmaj juhurāṇam eno
bhūyiṣṭhāṁ te nama-uktiṁ vidhema

Synonyms

Synonyms

agne : ô mon Seigneur, puissant comme le feu ; naya : aie la bonté de conduire ; supathā : sur le droit chemin ; rāye : pour T’atteindre ; asmān : nous ; viśvāni : toutes ; deva : ô mon Seigneur ; vayunāni : actions ; vidvān : celui qui connaît ; yuyodhi : s’il Te plaît, écarte ; asmat : de nous ; juhurāṇam : tous les obstacles sur la voie ; enaḥ :tous les vices ; bhūyiṣṭhām : très nombreux ; te : à Toi ; namaḥ-uktim : mots d’hommages ; vidhema : je fais.

agne — o moj Gospod, silen kot ogenj; naya — prosim, vodi; supathā — po pravi poti; rāye — do Sebe; asmān — nas; viśvāni — vse; deva — o moj Gospod; vayunāni — dejanja; vidvān — poznavalec; yuyodhi — prosim, odstrani; asmat — od nas; juhurāṇam — vse ovire na poti; enaḥ — vse pregrehe; bhūyiṣṭhām — nadvse številne; te — Tebi; namaḥ uktim — besede spoštovanja; vidhema — izrekam.

Translation

Translation

Ô Seigneur omnipotent, Toi qui es puissant comme le feu, je me prosterne maintenant à Tes pieds et T’offre mon hommage. Toi qui connais mes actions passées, guide-moi sur le sentier qui conduit vers Toi et libère-moi des conséquences de mes péchés, afin que mon progrès ne rencontre aucun obstacle.

O moj Gospod, silen kot ogenj, o vsemogočni, zdaj se Ti priklanjam in padam pred Tvoja stopala. O moj Gospod, prosim, vodi me k Sebi po pravi poti, in ker veš vse, kar sem kdaj storil, me, prosim, odreši posledic vseh preteklih grehov, da bom lahko neovirano napredoval.

Purport

Purport

L’appel à la miséricorde immotivée du Seigneur ainsi que l’abandon à Dieu conduisent le bhaktavers la pleine réalisation spirituelle. On compare ici le Seigneur au feu car comme lui, Il peut tout réduire en cendres et consumer les péchés de l’âme soumise. Les mantras précédents ont établi que la Personne Suprême est l’aspect ultime de l’Absolu, et Son aspect impersonnel, le brahmajyoti, rien d’autre que l’éblouissante radiance voilant Sa face. Sur la voie de la réalisation spirituelle, le stade le plus bas est celui du karma-kāṇḍa, c’est-à-dire des activités vertueuses mais centrées sur soi. En effet, dès que ces actions dévient un tant soit peu de la réglementation des Vedas, elles se transforment en vikarma, en actes mauvais accomplis au détriment de leur auteur. Ce vikarma est le résultat du désir de jouissance matérielle des êtres victimes de l’illusion, et il devient un rude obstacle sur le chemin spirituel.

Ko se predamo Gospodu in molimo za Njegovo brezvzročno milost, lahko napredujemo na poti popolnega samospoznanja. Gospod je silen kot ogenj, saj lahko sežge v pepel vse, tudi grehe predane duše. Prejšnje mantre opisujejo, da je Božanska Osebnost pravi in najvišji vidik Absoluta, brezosebni brahmajyoti pa je Njegovo slepeče zakrivalo. Pot karma-kāṇḍe oziroma delovanja z željo po uživanju sadov dela je najnižja stopnja samospoznavanja. Takoj ko se pri takem delovanju le za malenkost oddaljimo od načel, predpisanih v Vedah, se naša dejanja spremenijo v vikarmo, ali delovanje z neželenim učinkom. Zaslepljena živa bitja se v želji po čutnem uživanju posvečajo vikarmi, s čimer si zapirajo pot do samospoznanja.

Il existe 8 400 000 espèces vivantes, mais parmi elles, seul l’homme connaît la voie de la réalisation spirituelle ; seul l’homme peut, en recevant une éducation brahmanique, avoir connaissance de la Transcendance. L’éducation brahmanique a pour but de développer en lui les qualités du brāhmaṇa : probité, simplicité, maîtrise de soi, longanimité, connaissance et foi en Dieu, mais pour cela une haute parenté brahmanique n’est pas tout. L’enfant né dans une famille de brāhmaṇas a grande chance de devenir lui-même un brāhmaṇa, tout comme le fils d’un riche a toute opportunité de devenir riche à son tour. Mais il ne suffit pas de naître dans une telle famille, encore faut-il acquérir par soi-même les qualités brahmaniques. Celui qui tire orgueil de son titre de brāhmaṇamais néglige d’en cultiver les qualités, se dégrade et dévie du sentier de la réalisation spirituelle. Il manque alors d’atteindre le vrai but de la vie humaine.

   Samospoznavanje je mogoče le v človeškem življenju. Obstaja 8.400.000 vrst ali življenjskih oblik in od teh si lahko znanje o duhovni razsežnosti pridobijo edinole ljudje, ki so se usposobili v brahmanski kulturi – resnicoljubnosti, samoobvladovanju, strpnosti, preprostosti, celovitem znanju in popolni veri v Boga. Samo na visoko poreklo še ne moremo biti ponosni. Z rojstvom v dobri družini dobimo priložnost, da tudi sami postanemo dobri, v brahmanski pa lažje postanemo brāhmaṇa – vseeno pa se mora vsak sam ustrezno usposobiti. Če je kdo ponosen na to, da se je rodil v brahmanski družini, in mu ni mar, da bi se posvetil pravemu brahmanskemu usposabljanju, nemudoma nazaduje in zaide s poti samospoznavanja. Tako zapravi smisel svojega človeškega obstoja.

Dans la Bhagavad-gītā (6.41–42), le Seigneur nous assure que les yoga-bhraṣṭas (ceux qui déchoient du sentier de la réalisation spirituelle) renaîtront au sein d’une famille de brāhmaṇas ou d’une famille aisée, recevant ainsi une chance de corriger leurs erreurs et une meilleure possibilité de progresser vers la réalisation spirituelle. Mais si, aveuglés par l’illusion, ils n’en profitent pas, la précieuse vie humaine que leur a accordée le Seigneur tout-puissant sera de nouveau gaspillée.

   V Bhagavad-gīti (6.41–42) nam Gospod zagotavlja, da yoga-bhraṣṭe oziroma duše, ki so zašle s poti samospoznavanja, dobijo novo priložnost, da se spametujejo, in se rodijo ali v dobri brahmanski družini ali pa v družini bogatih trgovcev. Tako rojstvo nam daje boljše možnosti za samospoznavanje. Če pa jih zaradi zaslepljenosti zapravimo, zamudimo odlično priložnost človeškega življenja, ki nam ga je priskrbel vsemogočni Gospod.

Les règles de la vie religieuse sont destinées à permettre aux hommes d’accéder graduellement du niveau des activités matérielles à celui de la connaissance transcendantale. À partir de là, l’individu peut atteindre la perfection lorsque, après de nombreuses existences passées à cultiver ce savoir, il se donne entièrement au Seigneur. Tel est généralement le cours de l’évolution spirituelle, mais celui qui dès le début s’abandonne à Dieu (comme le recommande ce mantra) et se dévoue à Son service, dépasse immédiatement ces étapes préliminaires.

Comme il est dit dans la Bhagavad-gītā (18.66), le Seigneur prend instantanément soin de l’être qui s’abandonne à Lui et Il le libère de toutes les conséquences de ses péchés. Celui qui suit la voie du karma-kāṇḍa(actions intéressées sanctionnées par les Écritures) commet malgré tout nombre d’actes coupables et doit en subir les répercussions. Celui qui suit la voie du jñāna-kāṇḍa (la recherche spéculative de la Vérité) se trouve déjà moins sujet au péché ; mais celui qui a adopté la voie de l’upāsanā-kāṇḍa (le service de dévotion) est pratiquement à l’abri de toute faute. Non seulement le bhakta gagne de devenir un brāhmaṇa qualifié, même s’il ne l’est pas de naissance, mais il acquiert en outre toutes les qualités spirituelles du Seigneur. Si puissant est le Seigneur, qu’Il peut dégrader un fils de brāhmaṇa au niveau le plus vil, et vice versa, Il peut élever l’être le plus abject au niveau d’un brāhmaṇa, grâce au seul pouvoir du service de dévotion.

   Duhovne zapovedi so zasnovane tako, da se lahko z njihovo pomočjo dvignemo z ravni želja po uživanju sadov svojega dela na raven duhovnega znanja. Če se po številnih življenjih razvijanja takega znanja predamo Gospodu, postanemo popolni. To je običajna pot. Kdor pa se preda Gospodu in Mu začne vdano služiti že na samem začetku, kot nam predlaga ta mantra, se takoj dvigne nad vse predhodne stopnje. Bhagavad-gītā (18.66) pravi, da Gospod takoj poskrbi za tako predano dušo in jo osvobodi vseh posledic grehov. V okviru karma-kāṇḍe nam grozijo številne posledice grehov, medtem ko na poti jñāna-kāṇḍe (filozofskega razglabljanja) ne živimo tako zelo grešno. Na poti bhakti oziroma vdanega služenja Gospodu pa praktično nimamo nobene možnosti, da bi si nakopali posledice grehov, saj si bhakta pridobi vse odlike samega Gospoda, da o brahmanskih sploh ne govorimo. Bhakta si samodejno pridobi sposobnosti, kakršne imajo vešči brāhmaṇe, ki pooblaščeno prirejajo žrtvovanja, tudi če se ne rodi v brahmanski družini. Takó vsemogoč je Gospod. Človeka, rojenega v brahmanski družini, lahko poniža na raven psojedcev (ljudi najnižjega rodu), psojedca pa lahko že s samo močjo vdanega služenja Njemu dvigne nad usposobljenega brāhmaṇo.

Le Seigneur tout-puissant habite le cœur de chacun et peut donner à Son dévot sincère toutes les instructions nécessaires à son progrès spirituel ; Il les lui prodigue même s’il manifeste parfois des désirs divergents. Quant aux autres, Dieu sanctionne leurs actes, mais à leurs risques et périls, alors qu’Il guide le dévot de façon à lui éviter les fautes. Il est dit en effet dans le Śrīmad-Bhāgavatam (11.5.42) :

   Ker je vsemogočni Gospod v srcu vsakogar, lahko Svoje iskrene bhakte usmeri na pravo pot. Gospod tako vodi samo bhakte – celo tiste, ki si želijo česa drugega – medtem ko vsem drugim omogoči, da si na lastno tveganje izpolnjujejo želje. Bhakte pa Gospod usmerja tako, da nikoli ne ravnajo napačno. Śrīmad-Bhāgavatam (11.5.42) pravi:

sva-pāda-mūlaṁ bhajataḥ priyasya
tyaktānya-bhāvasya hariḥ pareśaḥ
vikarma yac cotpatitaṁ kathañcid
dhunoti sarvaṁ hṛdi sanniviṣṭaḥ
sva-pāda-mūlaṁ bhajataḥ priyasya
tyaktānya-bhāvasya hariḥ pareśaḥ
vikarma yac cotpatitaṁ kathañcid
dhunoti sarvaṁ hṛdi sanniviṣṭaḥ

« Le Seigneur est si miséricordieux envers le dévot entièrement soumis à Ses pieds pareils-au-lotus que, du fond du cœur, Il le rectifie s’il lui arrive de tomber dans les rets du vikarma (actes contraires aux injonctions védiques). Il le fait car Ses dévots Lui sont très chers. »

»Tudi če se bhakte, ki so se popolnoma predali Gospodovim lotosovim stopalom, kdaj zapletejo v vikarmo (dejanja, ki so v nasprotju s predpisi Ved), je Gospod tako dober, da jim srce takoj očisti vsake napake, saj so Mu bhakte zelo ljubi.«

Par le présent mantra de l’Īśopaniṣad, le bhakta demande au Seigneur de le rectifier. L’erreur est humaine ; l’être conditionné commet, qu’il le veuille ou non, des erreurs. Le seul remède à ces péchés involontaires est de se livrer en tout au Seigneur pour qu’Il nous guide et nous en préserve. Du fait que le Seigneur prend soin en personne des âmes complètement abandonnées à Lui, tous les problèmes de l’existence se dissipent. Kṛṣṇa guide de deux façons celui qui s’abandonne à Lui : sous Sa forme de Paramātmā sis dans le cœur, ou par l’intermédiaire des sages, des Écritures et du maître spirituel. Le dévot illuminé par le savoir védique est ainsi protégé de toutes parts.

   Bhakta v tej mantri Śrī Īśopaniṣad moli h Gospodu, naj mu srce očisti vseh grehov. Motiti se je človeško. Pogojena duša pogosto dela napake in njena edina možnost, da se odreši svojih nenamernih grehov, je, da se prepusti Gospodovim lotosovim stopalom in Njegovemu vodstvu mimo vseh pasti. Gospod skrbi za popolnoma predane duše, zato se že z izročitvijo Bogu in delovanjem, skladnem z Njegovo voljo, rešimo vseh težav. Gospod vodi bhakte na dva načina: eden je zgled svetnikov, nauk svetih spisov in napotki duhovnega učitelja, drugi pa je osebno vodstvo samega Gospoda, ki prebiva v srcu vsakogar. Bhakta, ki ga je vedsko znanje popolnoma razsvetlilo, je tako z vseh strani zaščiten.

La connaissance védique est purement transcendantale, et aucun système d’éducation profane ne peut nous la faire acquérir. Seule la grâce du Seigneur et du maître spirituel nous permettent de comprendre les mantrasvédiques (yasya deve parā bhaktir yathā deve tathā gurau). On doit comprendre que celui qui a pris refuge auprès d’un maître spirituel a reçu la grâce du Seigneur, car c’est sous la forme du maître spirituel qu’Il apparaît à Son dévot. Ainsi, le maître spirituel, les Écrits védiques et le Seigneur Lui-même, de l’intérieur, guident tous ensemble le bhakta et l’empêchent de se laisser à nouveau fasciner par l’illusion. Protégé de la sorte, le dévot est assuré d’atteindre la perfection de l’existence. Le Śrīmad-Bhāgavatam (1.2.17–20) approfondit ce point, ici à peine ébauché.

   Vedsko znanje je transcendentalno in ga ne moremo doumeti s posvetnim izobraževanjem. Vedske mantre lahko razumemo samo po milosti Gospoda in duhovnega učitelja (yasya deve parā bhaktir yathā deve tathā gurau). Če se zatečemo k verodostojnemu duhovnemu učitelju, je to znak, da smo prejeli Božjo milost. Gospod se bhakti razodene v podobi duhovnega učitelja. Tako ga s polno močjo skupaj vodijo duhovni učitelj, vedske zapovedi in sam Gospod v srcu. Bhakta torej nima možnosti, da bi spet zabredel v močvirje materialnega slepila. Ker je zaščiten z vseh strani, gotovo doseže najvišji cilj popolnosti. Ta mantra nakazuje cel postopek, še bolj pa ga pojasnjuje Śrīmad-Bhāgavatam (1.2.17–20):

Écouter et chanter les gloires du Seigneur sont en eux-mêmes des actes de piété. Si Dieu désire que chacun s’y consacre, c’est qu’Il est soucieux au plus haut point du bien de tous les êtres. Le fait d’écouter et de chanter les louanges du Seigneur nous purifie de toutes souillures et permet à notre dévotion de s’affermir. À ce stade, le bhakta acquiert les qualités brahmaniques, capables d’anéantir complètement les effets des modes d’influence matérielle les plus bas, la passion et l’ignorance. Le service d’amour illumine sa conscience en éclairant sa voie vers Dieu, et au fur et à mesure que ses doutes disparaissent, il s’élève jusqu’à la pure dévotion.

   Gospod je dobrotnik vseh živih bitij, zato si želi, da bi se vsi posvetili opevanju Njegove slave in poslušanju o njej, saj s tem naše življenje samodejno postane pobožno. Tako se očistimo vse nesnage in naša vdanost Gospodu postane neomajna. Na tej stopnji si pridobimo brahmanske sposobnosti, učinki nižjih naravnih stanj (strast in nevednost) pa popolnoma izginejo. Vzvišenost vdanega služenja Gospodu nas povsem razsvetli; tako spoznamo Gospodovo voljo in pot do Njega. Vsi dvomi se nam razpršijo in postanemo čisti bhakte.

C’est ainsi que prennent fin les enseignements de Bhaktivedanta sur la Śrī Īśopaniṣad, la connaissance qui nous rapproche de Kṛṣṇa, Dieu, la Personne Suprême.

Tako se končajo Bhaktivedantova pojasnila Śrī Īśopaniṣad, znanja, ki nas približa Vsevišnji Božanski Osebnosti, Kṛṣṇi.